Markantno zidovje v Stonu
Ston in polotok Pelješac
V našem tokratnem »biseru« o zidu, ki povezuje Ston, ki ga sestavljata Mali in Veliki Ston. Ta ogromen zid je zaenkrat največji magnet za obiskovalce Pelješca. Lahko pa se zgodi, da se bo cel polotok turistično popolnoma razbudil, ko naj bi bil čez nekaj let končan most, ki bo prometno povezal hrvaški jug.
S tem mostom in prometom čez njega bi se namreč Hrvati radi izognili bosanskemu Neumu (tam ima BiH edini stik z morjem), ki sedaj seka pomembne (hrvaške) cestne povezave (Split – Dubrovnik). Most bi naj bi bil po načrtih arhitektov dolg kar 2,5 kilometra, širok pa okrog 22 metrov. Zaenkrat naj bo o tem gradbenem čudu dovolj besed, več povemo, ko bo most končan.
Sedaj bomo nekaj odstavkov najprej namenili samemu polotoku Pelješcu, potem pa se bomo poglobili še v samo srčiko našega pisanja, v »stonski zid«, ki s svojimi 5,5 kilometri obrambnega zidu velja za največji najdaljši kamniti zid v Evropi.
POLOTOK PELJEŠAC
Pelješac je za Istro drugi največji polotok v tem delu Jadrana. Od Dubrovnika je oddaljen kakšnih 60 kilometrov, do Splita je okrog 200 kilometrov in do bosanskega Mostarja približno 120 kilometrov. Da ga bomo v glavi nekako lažje geografsko umestili naj povemo, da ga obkrožajo otoki Hvar na severu, Korčula in Mljet pa zahodno oz. južno.
Polotok Pelješac je podolgovate oblike, dolg je 65 kilometrov in širok do 6 kilometrov. Večja naselja so: Janjina, Ston (Mali Ston in Veliki Ston), Orebić, Trstenik, Trpanj, Viganj, Borje, Mokalo, Podstub, Sreser, Prapratno … Najpomembnejše – vsaj z vidika turista – med njimi, je Orebić, ki je z nekaj več kot 4.000 prebivalci manjše mestece. Orebić se nahaja prav nasproti otoka Korčule, mestece pa je zraslo pod obronki Svetega Ilija, ki je s svojimi 961 metri nadmorske višine najvišja točka na celotnem polotoku Pelješac.
Ob Orebiću je za turiste, predvsem za tiste s športnim duhom, treba omeniti tudi Viganj, ki je pravi mali raj za kajtanje. Brez skrbi ste tudi ljubitelji potapljanja in plavanja. Cel Pelješac se ponaša z nebeško čisto vodo, pa tudi prekrasnimi plažami.
Najpomembnejše in najlepše plaže Pelješca so zagotovo naslednje: plaža Prapratno (6 km od Stona), plaža Punta (Viganj; kakor smo že omenili, tukaj najdete predvsem kajtarje, ob robu plaže pa uživajo tudi »navadni plavalci in uživači«), plaža Perna (med Vignjom in Orebićem), skrite in majhne plaže v vasici Lovišta, plaža Mokalo (od Orebića je oddaljena le kakšne tri kilometre, narejena je iz belega dalmatinskega kamna, ki jo obdajajo bori in tamarindi), plaža Trstenica je glavna plaža v Orebiću (plaža je peščena ter je idealna za vse družine) in kot zadnja našteta, plaža Divna (10 km od kraja Trpanj). Divna (oz. prekrasna po hrvaško) je verjetno najbolj slavna plaža na Pelješcu, krasi pa neverjetno lep kontrast modrega morja in zelene narave.
Polotok Pelješac ima, kakor tudi drugi dalmatinski otoki, zelo prijetno podnebje (povprečna januarska temperatura znaša 9,3 stopinj Celzija, julijska pa 26,7 stopinj Celzija). Mnogi poznate Pelješac tudi po oljčni izdelkih ali pa po dingaču – enemu izmed najbolj značilnih hrvaških vin, ribolovu, gojenju morskih školjk in pa se seveda tudi po velikem kamnitem zidu v Stonu.
STON in njegov zid oziroma obzidje
Ston leži ob stonskem zalivu, sestavljata pa ga Mali in Veliki Ston. Ston spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo. V Ston se na izlet odpravi mnogo Dubrovčanov oziroma njegovih obiskovalcev, osnovni razlog pa se skriva v uživanju svežih ostrig, ki so znana na vsem tem področju. Nekoč, pred stoletji je bil Ston znan predvsem po svoji soli. Soline v Stonu so bile tukaj že v antiki, verjetno pa še prej. To dobesedno belo zlato je imelo gromozansko veliko vrednost in zato so ga ščitili kot »punčico svojega očesa«.
Zato ne preseneča, da je Dubrovniška republika leta 1.333 začela graditi enega največjih fortifikacijskih objektov na vzhodni obali Jadrana oz. v tem delu Evrope. Naselje Ston je bilo kasneje v 14. stoletju obzidano s kar 7.500 metrov dolgim obzidjem, razporejenim v nepravilni peterokotnik z močnimi utrdbami na vogalih. Skratka, obe naselji Ston so utrdili in ju povezali s sistemom obrambnih zidov (ter tako zaščitili tovarno soli in posredno celi polotok Pelješac). Dubrovniški republiki se je to zelo splačalo, saj je lahko tako nemoteno pridobivala sol in bogatela … Še enkrat poudarjamo, da je sol prinašala velik profit (malo za šalo malo zares – mogoče kot bitcoini v letu 2017?!) in vsa gradnja se je plačala samo iz tega slanega denarja.
Uradno je zid sedaj dolg 5,5 kilometra, so pa del zidu – da bi bil videti lepše?! – porušili, ko je Ston obiskal avstroogrski cesar Franc Jožef. Zid oziroma obzidje se ponaša tudi s petimi trdnjavami (prav v vsaki je bila cerkev) in kar 40 obrambnimi stolpi. Danes se lahko turisti sprehodimo po delno obnovljenem obzidju (zagotovo je obnovljen že več kot kilometer zidu), ki obdaja Ston, vse tja do podaljška Malega Stona. Obrambni zid predstavlja slikovito mestno znamenitost, zagotovo pa vas obisk celotnega polotoka Peljašca ne bo pustil »hladnega«.
Ps. Za fotografije se turistični portal www.pag.si zahvaljuje lokalni turistični skupnosti Ston in Hrvaški turistični skupnosti (ter fotografu Ivu Bioćini).
