Compare Listings

Trpanj ima simbol - kip Zvijezda mora

Trpanj, dom ponosnih faraonov

Trpanj je slikovit dalmatinski kraj, na polotoku Pelješac. Trpanj je torej obrnjen proti celini, iz Ploč redno vozi trajekt (na velikem valobranu nas najprej pozdravi kip Velike Gospe – Zvijezde Mora). Trpanj je bil nekoč predvsem kraj ribičev in kmetov, danes pa je prava turistična oaza Pelješca.

Trpanj, dom ponosnih faraonov

Trpanj najdemo na severozahodnem koncu vinskega polotoka Pelješca, v podnožju dveh hribov: Velji vrh (474 m) in Viter (629 m). Do šarmantnega Orebića (nasproti katerega je čez morje Korčula) je le slabih 20 kilometrov, do Stona in njegovega slavnega obzidja pa je nekaj čez 50 kilometrov, slaba ura vožnje z avtomobilom. Trajekt za plovbo do Ploč, kjer se izliva reka Neretva, potrebuje okrog uro in pol.

Trpanj, upravno gledano, spada v Dubrovniško-neretvansko županijo. Občina Trpanj obsega 4 naselja in sicer: Donja Vrućica, Duba Pelješka, Gornja Vrućica in – seveda – Trpanj. Razpoložljivi spletni podatki trdijo, da v celotni občini živi skoraj 900 prebivalcev, od tega jih v samem kraju Trpanj velika večina – kar 700.

Sledi življenja v Trpnju segajo vse v prazgodovino. Ostanke keramičnih predmetov ter suhozida so našli predvsem na pobočjih hribčka Gradina, ki dominira nad pristaniščem Trpanj. Na istem mestu so našli tudi ostanke antične utrdbe Gradina (koščki mozaikov, zidovi rimske villae rusticae, nagrobna plošča). Prazgodovinske ostanke so arheologi našli tudi na hribčku sv. Roka, tam je bila pozneje zgrajena cerkev.

Hrvaška wikipedija navaja, da so rimski osvajalci na območju Trpnja našli naselje plemenskih Ilirov, na vrhu hriba Gradina pa je v pozni antiki, v začetku šestega stoletja, ko so Goti zavladali rimski provinci Dalmaciji in ko se je bizantinski cesar Justinijan na vse kriplje boril za zagotovitev morske poti vzdolž hrvaške obale, zgrajena vrsta novih utrdb, Gradina pa je bila takrat verjetno »obnovljena in renovirana«.

Mnogi menijo, da je Gradina, kljub sedanji izredno slabi ohranjenosti »ostankov«, najpomembnejši kulturni spomenik v Trpnju. Stezo in stopnišče, ki vodi do tega kulturnega spomenika in »luštnega razglednika«, so v Trpnju zgradili že leta 1936. Cerkve, ki pa ob hotelu Faraon še najbolj spadajo med osnovne turistične točke Trpnja pa datirajo iz naslednjih let: cerkev sv. Petra in Pavla (1657), cerkev »Gospe od Karmela« (1645), cerkvica sv. Antuna (1695), cerkev sv. Roka (prva polovica 17. Stoletja) in cerkev sv. Nikole (1840).

Skorajda zagotovo pa si obiskovalci Trpnja, pa naj pridejo v ta pelješki kraj po morju ali kopnu, najbolj zapomnijo kip Velike Gospe – Zvezde mora (hrvaško Zvijezda mora). To je 4,5 metra visok kip Matere božje, ki je bil postavljen na »Veliki Škoj«, na ogromen valobran v pristanišču Trpanj leta 1938, kot zaobljuba goreče krščanske vernice Ružice Wagner.

Kip Zvijezda Mora je simbol kraja Trpanj, v glavni vlogi pa krasi reklamne in turistične brošure Trpnja. Kip Matere Božje je bil postavljen z namenom, da bi Marija, Mati Božja,  ščitila Trpanj, njegove prebivalce, pristanišče, še posebej pa domače ribiče in mornarje.

Ob avgustovskemu verskem prazniku Marijinega vnebovzetja se domačini s svojimi čolni in ladjicami zapeljejo do spomenika Zvijezde mora ter se udeležijo enkratne svete maše. »Večer je priložnost za veselje in slavo življenja, ki je svoje mirno zavetje našlo v Trpnju,« so zapisali na spletni strani www.apartmanija.hr.

Vrnimo se nazaj v zgodovino. Leta 1333 je območje Trpnja kot del Pelješca postalo del Dubrovniške republike. Sodeč po narodnem izročilu naj bi (staro) jedro naselja Trpanj nastalo okoli leta 1500, šele v devetnajstem stoletju pa naj bi se ob morski obali razvijal tudi nov del naselja Trpanj, posledično se je v drugi polovici tega stoletja razvilo tudi pomorstvo.

Se pa je Trpanj v hrvaško zgodovino vpisal predvsem zaradi svoje ponosne domoljubnosti. V času hrvaškega narodnega preporoda v Dalmaciji, so zahvaljujoč uredbi, po kateri je domači hrvaški jezik postal uradni jezik namesto do tedaj dominantnega italijanskega, prebivalci Trpnja kot prvi v regiji zahtevali in dosegli, da se trgovinske knjige vodijo v domači hrvaščini.

Nasprotniki so narodno zavedne domačine poimenovali »terribili farauni«, to pa zato, ker so to odločitev zahtevali na predlog veletrgovca v Aleksandriji, sicer domačina iz Trpnja, Iva Cibilića (opomba: zaradi tega se hotel v Trpnju imenuje Faraon).

Če smo že pri zanimivostih, pa bomo dali še tisto o izvoru imena Trpanj. Spletni viri navajajo, da obstaja več teorij o izvoru imena Trpanj. Po prvi teoriji ime Trpanj izhaja iz grške besede za srp, v obliki srpa naj bi bile postavljene čeri (skale), ki ščitijo pristanišče Trpanj. Po drugi teoriji pa je kraj Trpanj dobil ime po starodavni trdnjavi, imenovani Tarpano ali Tarponio, katere ostanke še vedno najdemo v bližini.

Največja verjetnost pa je, da ime naselja Trpanj izhaja iz hrvaškega glagola – »trpjeti« (slovensko – trpeti, trpljenje), ki ga povezujejo s težkim načinom življenja trpanjskih delavcev in ribičev. Narava, v prvi vrsti, prebivalcem Trpnja ni dala dovolj mehke, rodovitne zemlje in prostrane ravnice, na kateri bi lahko uspešno in brez muke kmetovali.

Na srečo pa se je v zadnjem stoletju, poudarek na zadnjih desetletjih,  v Trpnju zgodil turizem, ki domačinom vendarle omogoča mnogo lažje in lepše življenje. Zavedajoč se priložnosti, ki ga omogoča turizem, se v Trpnju vsako leto pridno trudijo, da bi turistom omogočili nepozabne počitnice.

Sredozemska izvirnost in nedotaknjena narava sta največja aduta, ki ju Pelješac predstavlja gostom. Tudi okolica Trpnja je idealna za kolesarjenje in pohodništvo (sprehajanje). Turistična skupnost Trpanj je zasnovala številne sprehajalne poti: »Trpanjski putevi maslinovog olja«, sprehajališče »Oko mora«, pot zdravilnih zelišč ter planinske Viter, Paškalov put in Lozica.

Ker je sezonalno »sonce in morje« v Trpnju (in na Hrvaškem) še zmeraj prevladujoč turistični »trend«, imajo – seveda – plaže v Trpnju in njegovi okolici zelo pomembno mesto. Na straneh TZ Trpanj lahko preberemo: »Občina Trpanj poleg vsega naštetega ponuja tudi še posebej lepe, najpogosteje prodnate plaže, ki jih pogosto obiščejo obiskovalci iz bolj oddaljenih turističnih krajev na polotoku Pelješac.

Na vseh plažah in kopališčih lahko, razen na soncu, uživate v senci borovcev, palm in drugih sredozemskih rastlin. Zaradi ugodne lokacije in konfiguracije je podnebje vse leto blago, poletja pa so vroča, vendar popoldneve praviloma osveži blagi veter – maestral«.

10 km od Trpnja je svoj prostor pod soncem našla slovita plaža Divna (slovensko – krasna). Že njeno ime pove, da si bo Divna v naši kategoriji, ki je posvečena prav plažam, zaslužila poseben zapis. Še nekoliko dalje, v Dubi, najdemo istoimensko plažo.

Mnogo bližje, le kilometer od Trpnja se nahaja plaža Jezero. Baje k lepoti in edinstvenosti te plaže prispeva tudi jezero, ki obkroža plažo s kopnega, iz jezera pa preko plaže teče bister tolmun. Opa, to pa si želim ogledati. 🙂

Čeprav v zalivu Blace ni »klasične turistične plaže«, ga moramo omeniti. Do zaliva Blace je iz samega Trpnja okrog deset minut lagodnega hoda. Obiskovalcem je zaliv Blace zanimiv predvsem zaradi tega, ker je pokrit z zdravilnim blatom. Poleg že omenjenih lahko v Trpnju in njegovi okolici najdemo tudi nudistično plažo ter številne manjše, skrite romantične zalivčke. V samem Trpnju pa najdemo plaže Pozora, Luka in Riba.

Največja in najpomembnejša plaža v Trpnju je prodnata plaža Pozora, saj se nahaja tik pod markantnim hotelom Faraon. Ker ima plaža Pozora naravno senco in tudi plitvo vodo, je primerna tudi za otroke. Na plaži Pozora najdemo številno športno opremo, ki si jo lahko izposodimo, ne manjka pa niti tušev ter simpatičnih »beach barov« in restavracij. Plaža Pozora je zelo priljubljena podnevi, pa tudi zvečer, saj je obdana s promenado, od koder je le še »nekaj korakov do samega centra kraja Trpanj«.

Prispevek o Trpnju bomo končali z besedami češkega pesnika Jiri-ja Mahen-a. On je te stihe, ki jih bomo objavili kar v hrvaščini, napisal davnega leta 1928, ko je žalosten zapuščal pelješki Trpanj: “Ovdje ti sreću zli svijet ne može oduzeti./Spokojstvu ovdje stremi ti duša sva./Ovdje i more i nebo samo jednom odzvanja pjesmom./I istom riječju šumi Neretva.”

Ps. Nekaj amaterskih fotografij (samo številke) smo naredili novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, profesionalne fotografije pa je prispevala turistična skupnost TZ Trpanj.

Sorodni članki

Otok Šolta, košček dalmatinskega raja

Morda otok Šolta ni tako razvpit kot nekateri njegovi bližnji otoki (predvsem Hvar in Brač), kljub temu pa se lahko na tem srednje dalmatinskem otoku, ki marsikje zgleda kot prekrasna mediteranska razglednica, pohvalijo s številnimi čari, turističnimi aduti.

Nadaljujte z branjem

Gornja Posavina? Zakaj pa ne?!

Tri reke, konji na zelenih poljih, sprehod po visečem mostu, kosilo na splavu, čolnarjenje in kolesarjenje v čudoviti naravi so le začetek zgodbe o turističnih zanimivostih, ki jih ponuja območje Gornje Posavine.

Nadaljujte z branjem

Stobreč le korak do Splita

Stobreč je od splitske Dioklecijanove palače oddaljen le sedem kratkih kilometrov in nima statusa mesta, administrativno Stobreč celo pripada drugemu največjemu hrvaškemu mestu. Kljub temu, da je Stobreč vendarle nekoliko v senci bližnjega Splita, trmoglavo in samosvoje kroji svoje življenje kot majhno priobalno mestece, ki se lahko pohvali predvsem z burno zgodovino in sedanjo pisano turistično raznolikostjo.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.