Mesto Korčula, srce otoka Korčula

Mesto Korčula je bilo zgrajeno na polotoku, ki se zajeda v Pelješki kanal. Mesto Korčulo, stari del, ki se razteza na 2,5 hektarjih površine, obdajajo stolpi in obzidja, ki skupaj z geografsko lego poudarjajo strateško vlogo mesta Korčule, ki od daleč zgleda kot mesto – trdnjava.

Zgodovinske in kulturne posebnosti so mu od nekdaj pripisovale poseben pomen, zato je bilo mesto Korčula vedno upravno in versko središče otoka Korčule, številne posebnosti pa Korčulo uvrščajo med najvidnejša hrvaška, mogoče tudi evropska, zgodovinska mesta.

Mesto Korčula leži na severovzhodni obali otoka Korčule. Pelješki kanal ga deli od polotoka Pelješac, iz Orebića, še posebej iz samostana Gospa od Anđela, je Korčula videti kot na dlani.

Mesto Korčula je sestavljeno iz t.i. »starega mesta« na malem ovalnem polotoku, baročnega predmestja neposredno pod starim obzidjem, ter novega dela, ki se razprostira ob obali vzhodno in zahodno od starega središča mesta Korčula.

V samem mestu Korčula živi nekaj več kot tri tisoč prebivalcev, osnovni vir dohodka pa jim, neposredno ali posredno, prinaša turizem. Dodajmo, da v celotni občini Korčula živi okrog 6 tisoč prebivalcev, sestavlja pa jo pet naselij, to so: samo mesto Korčula ter kraji Čara, Pupnat, Račišće in Žrnovo (v teh naseljih, tako kot nasploh na celotnem otoku, pa se v veliki meri ljudje ukvarjajo tudi s kmetijstvom, predvsem s pridelavo cenjenega oljčnega olja in odličnega vina.

Vendar se za začetek spodobi, da se uvodoma sprehodimo skozi samo zgodovino mesta Korčule ter se dotaknemo njenih osnovnih turističnih znamenitosti. Pa začnimo. Prva pisna omemba mesta Korčule (takrat z imenoma Krkar ali Kurkra) sega v deseto stoletje, najdemo pa jo v zapisu bizantinskega cesarja Konstantina VII. Porfirogeneta.

Statut mesta in otoka Korčule, ki je nastal v trinajstem stoletju (1214), velja pa za enega najstarejših pravnih dokumentov v tem delu Evrope, je urejal življenje v tem srednjeveškem mestu, zgrajenem po lastnih in strogih pravilih srednjeveškega urbanizma.

Srednjeveška urbanistična mreža mesta Korčula, v značilni obliki ribje kosti, se je namreč ohranila vse do danes in je posebnost, po kateri je Korčula znana in zlahka prepoznavna.

Glavna mestna ulica zelo pravilno seka mesto Korčulo na vzhodno in zahodno polovico, skupaj s stranskimi ulicami, ki segajo vse do mestnega obzidja, slika (od zgoraj) pa brez dvoma, izrazito spominja na ribjo kost.

Ta popoln srednjeveški mestni (urbanistični) načrt spoštuje nekoliko povišan teren, na katerem je zgrajena Korčula (na temeljih ogromne skale) in zagotavlja idealne življenjske pogoje (tudi močni in neprijetni vetrovi se v tem ubranem urbanističnem ribjem labirintu obnašajo človeku prijazno), predvsem pa so v težkih, vojnih časih, nudili tudi dobro organizacijo obrambe mesta pred napadalci (vojaki so se, prav zaradi takšnega ustroja ulic, ustrezno in zlahka ter izredno hitro premikali po samem mestu).

Hrvaška wikipedija na to temo zapiše nekako takole: »V tako strogi urbani korčulanski kompoziciji so na strogo določenih parcelah nastajale hiše, palače in cerkve, okrašene s spretno izdelanimi elementi arhitekturne dekoracije, zato se na pročeljih korčulanskih stavb poigravajo okvirji vrat, okenske police, balkoni, okrasni venci itd.

Najlepši arhitekturni primeri Korčule so večinoma nastali v 15. in 16. stoletju v značilnem gotsko-renesančnem slogu. V starem mestnem jedru je skoraj vsako pročelje hiše okrašeno z grbi korčulanskega plemstva, škofov in mestnih knezov, kar mesto Korčulo naredi specifično in izjemno«.

Mesto Korčulo so večinoma zgradili domači mojstri iz bližnjega otoka Vrnika, tam je bilo veliko kamnolomov zelo odličnega kamna. Glavni, najbolj prepoznavni, gospodarski veji v mestu Korčula sta bili skozi stoletja kamnoseštvo in ladjedelništvo. Znanje korčulanskega ladjedelništva in kamnoseštva so Korčulani pridno raznašali po vsem svetu. Dodajmo, da je celotna Korčula dolgo časa slovela kot otok umetnikov, inteligence, svetovljanov, popotnikov in trgovcev.

Pomembno je omeniti, da se je tradicija korčulanskih bratovščin, začela že leta 1301, ohranila pa se je vse do današnjih dni. Poleg verskega in družbenega pomena so te bratovščine (npr. bratovščina sv. Roka in bratovščina »Gospe od Pojasa–Sv.Mihovila«) sodelovale tudi pri oblikovanju kulturne zgodovine Korčule.

Skozi stoletja se je ohranila tudi tradicija uprizarjanja viteških iger. V samem mestu Korčula in njegovi bližnji okolici je najbolj znana moreška; to je živahen, več sto let star vojni ples z meči, ki prikazuje boj kristjanov proti muslimanom.

Moreška, kljub temu, da ni avtohtona, je za Korčulane več kot le mačevalska igra, je del njihovega življenja, o njej se govori v vsaki korčulanski družini.

Podoben ples, z imenom kumpanija, se izvaja v drugih krajih otoka Korčula. Vsekakor priporočamo turistični ogled moreške ali kumpanije, skorajda zagotovo boste nad korčulansko kostumsko predstavo očarani.

Toda boji se v Korčuli niso dogajali samo na prireditvenem prostoru, niso bili samo igra oziroma ples. Sablje so se močno, silovito vihtele in kri je tekla v številnih bitkah.

Npr. velika pomorska bitka med genovsko in beneško floto »pod mestom« Korčula se je zgodila 7.9. 1298. V tej bitki je bila poražena beneška flota, vojaki Genove pa so imeli med ujetniki celo slavnega Marca Pola, ki so ga leta 1299 Benečani, za veliko odkupnino, osvobodili.

Omenimo še dve znani bitki: blizu Korčule sta se ob koncu 15. stoletja spopadla »italijanski mestni državici« Neapelj in Genova; leta 1571 pa je močna turška flota napadla Korčulo, vendar so se hrabri Korčulani, kljub številnim žrtvam, ubranili (glej tudi naš tekst z naslovom Badija, otok jelenčkov).

Nadaljnjemu zgodovinskemu razvoju mesta Korčule, vse do danes, bomo sledili le v zelo kratkih, telegrafskih stavkih. Beneška oblast nad Korčulo je trajala do propada Beneške republike leta 1797, nato pa so Korčuli vladali Avstrijci, Francozi, Rusi in Angleži (od leta 1813 do 1815). Sledilo je stoletje avstro-ogrske vladavine nad Korčulo.

Po prvi svetovni vojni, z dogovorom leta 1921,  Korčula pripada Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je bila Korčula od 1941 do 1943 pod italijansko okupacijo, od konca 1943 do septembra 1944 pa pod nemško okupacijo. Po koncu vojne je bila Korčula del SFR Jugoslavije, po nastanku Republike Hrvaške pa je bila njen sestavni del.

Portal poslovniturizam.com o razvoju mesta Korčule v predvsem zadnjih dvesto, tristo letih zapiše približno tako: »V naslednjih dveh baročnih stoletjih, sedemnajstem in osemnajstem, se je gradbena in kamnoseška dejavnost zmanjšala zaradi vse težjih gospodarskih razmer v Benetkah, kar se je odrazilo na prav vseh območjih pod njeno upravo.

V Korčuli se tako gradi le nekaj novih baročnih novogradenj, toda nekaj večjih vikendov in stanovanjskih hiš v predmestju vendarle priča, da kamnoseštvo še ni popolnoma zamrlo.

Kmalu je korčulansko predmestje (Borgo) postalo središče mestnega življenja in dela. Tam je potekala živahna trgovina, najpomembnejša obrtna dejavnost, tudi drugo družabno in javno življenje se je zelo hitro preselilo v ta del mesta.

Hkrati ima staro jedro Korčule vse manj prebivalcev: dotrajane stavbe se ne popravljajo,  ljudje raje gradijo nove hiše ob sami obali, nedaleč od svojih delavnic. V prvi polovici 19. stoletja pa vse do druge svetovne vojne Korčula, kljub svoji odročnosti, postaja mesto, ki se počasi začenja osredotočati na turizem. V tistih letih je bilo zgrajenih več manjših hotelov in poletnih rezidenc«.

»Po drugi svetovni vojni, z ustanovitvijo večje, industrijske ladjedelnice, se je pojavila potreba po novih stanovanjih za delavce, zato so bila na pobočjih nad obalo zgrajena nova stanovanjska naselja vzhodno in zahodno od stare Korčule, nato pa tudi večji hoteli, javne zgradbe, nove ceste in marina.

V starem delu mesta se dotrajane ali poškodovane hiše vendarle popravljajo za stanovanja, pa tudi za javne namene, npr. muzeje, javno upravo in podobno,« dodaja predvsem poslovnežem zanimiv hrvaški portal poslovniturizam.com.

Danes je Korčula ena izmed najlepših in najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Hrvaškem. Mesto Korčula ponuja bogato in edinstveno kulinarično, zgodovinsko in kulturno izkušnjo, ki jo mogoče najbolje opisuje slogan Mediteran kot je nekoč bil.

V Korčuli deluje večina družbenih, kulturnih, gospodarskih, zdravstvenih organizacij in ustanov, ki so nujne tako za »normalno vsakodnevno življenje« samih domačinov kot za brezskrbno uživanje turistov iz vseh koncev sveta.

V Korčuli tako normalno »obratujejo«: vrtec, osnovna in srednja šola (gimnazija), muzej, knjižnica, zdravstveni dom, turistične agencije (ki nudijo številne zanimive vsebine), banke, lekarne, hoteli, gostilne in manjše ali večje trgovine. V Korčuli, ki je le nekaj zadnjih desetletij ne tarejo problemi s pitno vodo (sedaj »podmorski« vodovod sladko vodo prižene iz opevane reke Neretve), delujejo tudi številna športna in kulturno-umetniška društva.

Ob koncu tega uvodnega teksta o mestu Korčuli naj vendarle poudarimo, da vsekakor ni dvoma, da je staro mestno jedro Korčule, srce celotnega otoka. Mesto Korčula je obdano z obzidjem, katero obkroža osem (pogojno rečeno lepo ohranjenih) stolpov, Korčulo pa mnogi imenujejo pa tudi ”mini Dubrovnik ali pa srčkana različica Dubrovnika”.

V odlično ohranjenem mestnem jedru Korčule, si lahko med drugim ogledate katedralo svetega Marka, številne druge cerkve, mestni muzej, rojstno hišo Marka Pola, mestno obzidje hiše ter renesančne palače. Seveda mesto Korčula ponuja tudi številne gastronomske užitke, na koncu koncev je samo sprehajanje po ulicah stare Korčule svojevrstna turistična izkušnja.

O teh in vseh drugih pomembnejših turističnih znamenitostih mesta Korčula, si lahko preberete v našem daljšem članku s klasičnim, čeprav nekoliko dolgočasnim, naslovom: Turistične znamenitosti mesta Korčule.

Fotografije: Turistična skupnost Korčula in novinarji www.pag.si.