Compare Listings

Turističnih »Top 7« mesta Korčule

Turistične zanimivosti mesta Korčula

Mesto Korčula je eno izmed najlepše ohranjenih srednjeveških mest na Jadranu. Že to dejstvo pove, da bo pisanje o največjih turističnih zanimivostih starega mesteca Korčula, nadvse zanimivo in prijetno. Katera je sploh največja turistična zanimivost mesta Korčule?

Turistične zanimivosti mesta Korčula

Oh, to pa je  težko vprašanje. Mi, iz uredništva www.pag.si, le upamo, da vam bo tale tekst, z večjo fotogalerijo vred, pomagal pri sami odločitvi.

Osnovni tekst o zelo popularnem otoku Korčuli (glej prispevek Korčula, otok tradicije in kulture), pa tudi o samem zelo fotogeničnem mestu Korčuli (Mesto Korčula, srce otoka Korčula) smo že objavili. Tokrat se bomo še v drugo sprehodili po samem mestu Korčuli, predvsem po njegovem starem delu, ter pogledali njegove največje turistične znamenitosti.

Vabljeni torej na skupinski potep po mestu Korčuli, pod drobnogled bomo, kakor smo že navedli, v dokaj naključnem vrstnem redu, vzeli njegove največje turistične bisere in sladkorčke.

1. Katedrala svetega Marka

Katedrala svetega Marka se nahaja v samem centru mesta Korčula, na osrednjem, istoimenskem, trgu in je zagotovo ena izmed najlepših in najpomembnejših stavb na otoku Korčuli. Katedrala svetega Marka, simbol Korčule, je že zaradi svoje velikosti, ena izmed prvih stvari, ko pluješ proti mestu Korčula.

Z zvonika katedrale svetega Marka lahko uživate v lepotah starega mestnega jedra Korčule in ob odličnem razgledu na korčulanski arhipelag, sama katedrala pa se nahaja na najbolj vidnem mestu v mestu, na samem vrhu, na najvišji točki polotoka. Zaradi odlične akustike, ki jo nudijo zidovi katedrale sv. Marka, so tam večkrat organizirani tudi akustični koncerti.

Župnijska cerkev (nekdanja katedrala) sv. Roka se omenja že leta 1329, današnjo podobo pa katedrala, ki naj bi se – verjetno – začela graditi leta 1407, dobi v 16. stoletju, nova cerkev je bila posvečena leta 1555. Gradnja zvonika se je začela leta 1420 in je bila končana že leta 1463. Katedrala je nepravilne oblike in je mešanica romanike, renesanse in baroka.

Gradnjo in opremljanje katedrale so večinoma izvajali domači mojstri (med njimi je bil najbolj znan Marko Andrijić, ki je ustvaril tudi prekrasen zgornji del zvonika), ti so uporabljali odličen domač kamen, ki so ga vozili iz bližnjega otočka Vrnika. Domačinom sta pomagala  le Jacob Correra, ki je cerkvi dodal značilnosti južne Italije, in mojster Bonino iz Milana, ki je izklesal kip sv. Marka na glavnem portalu in relief svetega Jakoba.

Leta 1557 so bile v stolnico postavljene orgle mojstra Colombija. Slavni Jacopo Tintoretto, glavni protagonist beneškega manierizma, je v korčulanski stolnici sv. Marka naslikal oltarni nastavek, ki prikazuje zaščitnike Korčule: sv. Marka, sv. Bartolomeja in sv. Jerolima. V katedrali se hrani tudi ikona Gospe od Otoka iz poznega 14. stoletja. Znana je že od leta 1571, ko so ji pripisali rešitev Korčule pred napadom turške mornarice (glej tudi tekst z naslovom Badija, otok jelenčkov).

2. Opatijska zakladnica sv. Marka

Ob stolnici sv. Marka stoji nekdanji škofovski dvor, v katerem je danes opatijska zakladnica sv. Marka, ki sta jo leta 1954 zasnovala korčulanski opat Ivo Matijaca in hrvaški slikar Ljubo Babić. Stari škofovski dvor iz 14. in 17. stoletja je bil rekonstruiran med letoma 1860-74. In kaj se skriva v njegovi zakladnici?

Razstavljene so slike, skulpture, cerkveno srebro in oblačila, nekaj pisnih spomenikov, v pritličju pa je lapidarij in »stara kuhinja«. Med slikami posebne vrednosti je treba omeniti poliptih “Bogorodica sa svecima« (slovensko: Devica Marija s svetniki, iz leta 1431) poznogotskega slikarja Blaža Jurjeva Trogiranina.

Na ogled so tudi renesančne slike italijanskih mojstrov 16. stoletja, pa tudi slike italijanskih baročnih mojstrov iz 17. in 18. stoletja, ne manjkajo niti italokretske ikone na lesenih ploščah iz 16. in 17. stoletja. Moderno hrvaško slikarstvo s konca 19. in 20. stoletja predstavljajo dela Miroslava Kraljevića, Mate Celestina Medovića, Eda Murtića in drugih. Med kiparskimi deli je treba omeniti predvsem dela Ivana Meštrovića in Frana Kršinića. Vsekakor vredno ogleda.

3. Mestni muzej Korčula

Nasproti opatijske zakladnice, torej na glavnem trgu, kjer stoji tudi katedrala svetega Marka, stoji najlepša renesančna palača v mestu, znamenita palača Gabriellis, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Danes se v prostorih nekdanje prestižne palače Gabriellis nahaja prenovljeni Mestni muzej Korčula, njegova temeljita prenova je bila končana v letu 2021.

Mestni muzej Korčula je bil ustanovljen in prvič odprt za javnost leta 1957, ko je bila zasnovana stalna razstava, ki se je z manjšimi spremembami ohranila do danes in prikazuje kulturno in gospodarsko preteklost mesta in otoka Korčule od prazgodovine do sodobnosti.

Že imena zbirk, nam – več ali manj – dokaj natančno razkrivajo vsebine, ki jih na pogled obiskovalcem ponuja Mestni muzej Korčula: arheološka zbirka, zbirka o ladjedelništvu, etnološka zbirka, kamnoseška zbirka, pomorska zbirka, zgodovinska zbirka, umetniška zbirka, zbirka otroških igrač, zbirka kamnitih grobov in napisov, zbirka moreške, zbirka šolstvo, zbirka starih knjig, zbirka starih razglednic, zbirka tekstilij, zbirka umetnih obrti, zlatarska zbirka, zbirka modernih umetnikov Korčule in izvorna kuhinja (takšna kot je bila nekoč, pred stoletji).

Še posebej moramo omeniti, da Mestni muzej Korčula hrani kopijo t.i. »lumbardske psefizme« (original si lahko ogledamo v muzeju v Zagrebu). Lumbardska psefizma je zgodovinski dokument, zapisan oziroma vklesan v kamnu, iz katerega izhaja 2.300 let stara zgodba o  antičnih oziroma grških koreninah današnje Lumbarde. Z odkritjem psefizme, v drugi polovici devetnajstega stoletja, je Lumbarda, ta majhen korčulanski kraj, skozi velika vrata vstopil v svet arheološke znanosti.

4. Obzidje in stolpi mesta Korčule

Stari del mesta Korčule leži na 2,5 hektarja velikem polotoku. Mesto Korčula je stoletja branilo neprekinjeno obzidje, pri tem pa so mu pomagali predvsem obrambni stolpi z imeni: »Svi sveti ali Cappello; Velika kneževa kula ali Balbi; Mala kneževa kula ali Lombardo; Bokar ali Kanavelić in Barbarigo; Zakernjan ali Chernian.

Kakor povsod v strnjenih in ozkih mestih, so posebej pomembni tudi vhodi oz. mestna vrata, Korčula ima naslednja: Kopenska ali Južna (glavni vhod, glavna vrata na južni strani mesta) ter Morska vrata (na zahodu).

Poleg obzidja, ki je bilo v celotnem obsegu dolgo 750 metrov (zidovi obzidja so debeli tudi do treh metrov), so mesto varovali številni stolpi, ki so utrjevali tudi mestna vrata ali varovali Knežev dvor. Imena stolpov se sčasoma spreminjajo, zlasti med številnimi arhitekturnimi spremembami (rušitvami, dograjevanjem).

Alena Fazinić je v svojem znanstvenem delu z originanim naslovom »Srednjovjekovne zidine grada Korčule« med drugim zapisala približno tako: »Od konca 16. stoletja, ko se je neposredna turška grožnja zmanjšala, so se Benečani, ki so takrat vladali Korčuli, vse manj ukvarjali z vzdrževanjem tega velikega kompleksa utrdb. Stene se rušijo, tudi zato jih je avstrijska vojaška uprava leta 1869 prepustila občini Korčula. Lokalna mestna oblast se odloči, da bo dotrajano obzidje in preveč uničene stolpe, ki jih ni več mogoče koristno uporabljati, dokončno porušila.

To dokončno storijo med letoma 1873 in 1880, ko je bil skupaj s tremi stolpiči odstranjen tudi del severovzhodnega obzidja; ostale stolpe se odločijo oddati v najem zasebnikom. Na začetku dvajsetega stoletja je porušeno oziroma znižano obzidje na zahodni strani mesta Korčule. Omenimo, da so leta 1863 so na jugu mesta zgradili nov most, leta 1907 pa, ob zahodnem vhodu, novo stopnišče.«

Alena Fazinić, ki je bila dolga leta tudi direktorica Mestnega muzeja Korčula, je leta 1988 zapisala: »V Korčuli so ohranjeni štirje štirikotni, trije polkrožni in trije krožni stolpi, arsenal (skladišče streliva in orožja), javna cisterna za pitno vodo v obzidju na zahodni obali, notranji pas južnih sten, ki jih podpira 16 lokov in del zunanje stene v istem delu«.

Vsekakor pa zelo veseli dejstvo, da se mesto Korčula zaveda tega svojega zgodovinskega bogastva in da, tudi s pomočjo denarnih sredstev iz Evropske unije, pridno in temeljito dela na revitalizaciji obrambnih stolpov. Leta 2021, ko smo zadnjič obiskali Korčulo, se je največji tovrstni gradbeni projekt izvajal na jugovzhodnem delu mesta Korčula, na mestu, kjer je nekoč stal stolp Svi sveti.

5. Veliki Revelin

Velika večina obiskovalcev v staro mestno jedro Korčule dostopa čez veliko, zelo elegantno, stopnišče in skozi stolp, trdnjavo imenovano Veliki Revelin (ali »kopenska vrata« tudi kot stolp južnih kopenskih vrat). Seveda bi lahko o stolpu z imenom pisali že v naši prejšnji, torej četrti, točki, vendar se nam je vseeno zdelo, da si Veliki Revelin že zaradi svoje fotogeničnosti zasluži posebno pozornost.

Utrdba Veliki Revelin je del obrambnega obzidja Korčule. Stolp Veliki Ravelin, tako piše na uradni strani TZ Korčula, je bil zgrajen v petnajstem stoletju 1485 (številni drugi spletni viri trdijo, da pa je bil Veliki Ravelin zgrajen že v štirinajstem stoletju, leta 1391?!).

Prvotno naj bi bil tukaj lesen dvižni most, ki pa so ga v osemnajstem stoletju nadomestile (sedanje) široke kamnite stopnice, ki dajejo vhodu v Korčulo izjemen občutek veličastnosti.

Nad vhodom v kopenska vrata sta vklesana dva simbola zgodovine Korčule: plošča s krilatim levom sv. Marka kot simbol vladavine mogočne Beneške republike in spominska plošča ob 1000-ti obletnici kronanja prvega hrvaškega kralja, Tomislava.

V prenovljenih prostorih stolpa (levo od stolpa) je razstavni prostor, kjer so razstavljeni kostumi in meči znamenite viteške igre Moreška, opazili pa boste tudi prireditveni prostor (za slovito igro moreška pa tudi nekatere druge kulturno-turistične dogodke). Z vrha stolpa se ponuja tudi čudovit razgled na mesto in okolico.

Turistom dobronamerno svetujemo, da so na stopnišču (desno od njih je mini tržnica) potrpežljivi in naredijo nekaj fotografij, ko zraven ne bo stotnije ljudi, ki bo tudi (hkrati) želela narediti prelepo turistično razglednico Korčule.

Izkoristili bomo priložnost, ter brezplačno dali še en nasvet: ne parkirajte čisto blizu teh južnih vrat, tam pri marini, ampak avto parkirajte že nekoliko višje v hribu, ob hipermarketu Tommy (vaša denarnica vam bo hvaležna).

6. Rojstna hiša Marca Pola

Čeprav obstaja vsaj rahel dvom, da je bil eden izmed največjih svetovnih popotnikov vseh časov, Marco Polo, zares rojen na otoku Korčuli, nam mesto Korčula vendarle na ogled ponuja njegovo rojstno hišo (družina Depolo je ena najstarejših družin na Korčuli, opozarja TZ Korčule).

V korčulanski rojstni hiši Marca Pola si lahko ogledamo dokaj obširno razstavo, predmete, ki nam osvetljujejo življenje Marca Pola, beneškega trgovca in raziskovalca. Ob rojstni hiši Marca Pola je postavljen tudi družinski opazovalni stolp, ki ponuja zanimiv razgled.

Rojstna hiša Marca Pola stoji tik ob glavni ulici, nekoliko dlje od katedrale svetega Marca in je ne smete »mešati« z zasebnim t.i. Muzejem Marca Pola, ki pa ni del rojstne hiše, saj je postavljen v korčulanskem predmestju Borgo, le nekaj deset metrov pred Velikim Revelinom.

7. Razno in zanimivo

Sprehajati se po mestu Korčuli, »hraniti osnovno turistično radovednost«, je lahko ena izmed najlepših in najbolj brezskrbnih stvari, ki jih bomo z veseljem počeli na celotnem Jadranu (če nas le ne moti zares velika gneča ljudi, ki se še poveča v poznih popoldanskih oziroma zgodnjih večernih urah v uličicah stare Korčule).

In kje se sprehajati po starem delu Korčule? Povsod, ker je majhna!

Nekateri zavistni obiskovalci prisegajo na ljubosumne poglede na palube velikanskih jaht, ki so zasidrane ob zahodni obali Korčule. Tam je svoje sidro vrgel tudi znameniti hotel Korčula (De La Ville oz. Aminess Korcula Heritage Hotel, kakor se leta 2021 imenuje na bookingu). Verjemite, ne bo vam žal, če si boste na terasi hotela Korčula privoščili kavico ali kozarec vina.

Drugim je bolj všeč vzhodna obala mesta Korčule, predvsem čudovito, v senci mediteranskih dreves, sprehajališče Petra Kanavelića (domačina, enega izmed največjih hrvaških piscev iz sedemnajstega stoletja).

»Šetalište Petra Kanavelića« za začetek ponuja širok pogled na morje, po katerem drvijo bele jadrnice in na kopalce, ki se osvežujejo pod vzhodnim mestnim obzidjem.

Se pa tam na ogled postavi tudi cela falanga zelo različnih restavracij, vsem pa je enotno to, da – razen mogoče redkih pizzerij – niso ravno poceni. Verjetno perjanico ekskluzivnosti in prestižnosti v tem delu Korčule nosi Lešić Dimitri Palace, butični hotel z restavracijo LD Terrace, kjer se ponosno sveti cenjena kulinarična Michelinova zvezdica.

Zdi se, da so cene v restavracijah, ki nimajo »morebiti nekoliko precenjenega pogleda na morje«, vendarle nekolike nižje, najdete pa jih skorajda v vseh, še tako majhnih, uličicah Korčule.

Tretja skupina sprehajalcev bo, kljub turističnim biserom, ki smo jih dokaj naključno našteli vse od prve pa do šeste točke, še naprej vztrajno iskala, dodatne turistične sladkorčke, ki jih vidijo predvsem v arhitekturnih in zgodovinskih presežkih zanimive turistične destinacije.

Z načrtom mesta v rokah bodo tako iskali predvsem številne cerkve (v mestu Korčula jih je ob katedrali kar devet, nekatere so tudi »zasebne«), hiše z zanimivimi gradbeno-kiparskimi detajli, ter seveda številne palače (npr. Arneri, Ismaeli, Španić), pa tudi knežev dvor ali mestno hišo, ob katerih jim bo srce kar zaigralo od sreče.

Četrta skupina sprehajalcev bo morebiti najbolj uživala med obiskovanjem avtorskih in umetniški trgovinic, mogoče si bodo z veseljem ogledovali in kupovali kakšen zanimiv kos nakita (mogoče tudi iz jadranskih rdečih koral?!) ali iskali avtohton spominek iz Korčule.

Večina (večernih) obiskovalcev po mestu Korčula svoje pohajkovanje konča v kakšnem baru, kjer se lahko brezskrbna zabava nadaljuje vse do poznih nočnih ur.

Tukaj bi lahko končali, naredili piko. Ali pa bi nekaj odstavkov namenili še gastronomiji, športu, mogoče adrenalinu ali prireditvam, ki jih v Korčuli nikakor ni malo. Vendar smo se po razmisleku vendarle odločili, da bomo tekst raje še podaljšali z nekoliko nelogičnim dodatkom, ta turistični sladkorček se namreč ne nahaja v starem delu mesta Korčula.

Glavica sv. Antuna je kar pol ure hoje oddaljena od centra Korčule v smeri Lumbarde (kot dokaj pomemben del turistične ponudbe mesta Korčule pa jo vendarle omenjajo številni – tiskani – turistični vodiči). Glavica sv. Antuna je verski spomenik in tudi zaščiten spomenik parkovne arhitekture.

Na vrh hriba nas vodi 101 stopnica ob drevesni liniji cipres, zasajenih leta 1708, na vrhu Glavice, na majhnem tlakovanem trgu, stoji cerkvica sv. Antuna Pustinjaka.

Počasi vendarle zaključimo, itak smo (pre)dolgi. »Še danes se zdi, da je Korčula mesto, kjer zgodovina živi v sedanjosti,« so zapisali na portalu emorje.com. Turistična skupnost svojo Korčulo razglaša za okras Jadrana. Tudi nam iz uredništva www.pag.si je bilo mesto Korčula zelo, zelo všeč. No, pa saj v celem svojem življenju še nisem spoznal osebe, ki bi bila v mestu Korčuli in bi bila tam popolnoma ravnodušna. Zagotovo velja, da je Korčula  izklesana, oblikovana kot nebeško lep dragulj. 🙂

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Korčula in novinarji www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu.

Sorodni članki

Lastovo, turistične znamenitosti

Plaže in plavanje. Jadranje in potapljanje. Mestece Lastovo z Glavico (Kašćel). Cerkvica sv. Kuzme in Damjana. Knežja palača - Palac in Lastovski statut. Kadeči se fumarji (dimniki), »ljubeča« narodna noša ter znamenito pustno rajanje. Opazovanje nočnega neba, fotografsko raziskovanje otočja Lastovo in zapuščenih vojaških objektov. V času zamrznjena Lučica in markantni svetilnik Struga. Sardelice na ražnju in vino. Nedotaknjena narava, 200 km pešpoti, brez stresa. To (in še več) je Lastovo.

Nadaljujte z branjem

Čiovo, otok Čiovo

Čiovo je eden najbolj znanih in naseljenih otokov v srednji Dalmaciji, s celino ga v znamenitem Trogirju povezuje most. Otok Čiovo slovi po svojih čudovitih plažah, njegova velika turistična prednost pa je tudi v tem, da ima odlično lokacijo, številni turistični biseri Jadrana so namreč od otoka Čiova oddaljeni le »kratko vožnjo«.

Nadaljujte z branjem

Civitas Sacra – Sveto mesto

Interpretacijski center Civitas Sacra v Šibeniku je navdihnila slavna katedrala sv. Jakova, ki je večna inspiracija vsem generacijam. Lahko bi rekli, da vse, česar niste vedeli o katedrali sv. Jakova, lahko sedaj izveste v kulturno-turistični atrakciji z imenom Civitas Sacra.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.