Dodatek: narodni park Mljet
Otok Mljet, najbolj zelen dalmatinski otok
Poznavalci hrvaškega morskega turizma še zmeraj trdijo, da ostaja Mljet oaza miru. Na osmem največjem hrvaškem otoku namreč ni prav veliko hotelov in apartmajev. Je pa na Mljetu, otoku večne pomladi, zmeraj več obiskovalcev, tudi zaradi prekrasnega narodnega parka, ki zaseda tretjino otoka.
Otok Mljet je eden izmed najlepših in neokrnjenih otokov na Jadranu. Precejšen del otoka Mljet je naseljen z gozdovi, polji, vinogradi in majhnimi šarmantnimi vasicami. Prijetna mediteranska klima oblikuje Mljet kot odlično (pa ne samo poletno) počitniško destinacijo. Poglejmo podrobneje, prav na koncu teksta pa vas čaka še nekaj stavkov o Nacionalnem parku Mljet.
Osnovno o otoku: Mljet je s površino 100,4 kvadratnih kilometrov največji otok v dubrovniškem arhipelagu in – kakor smo že povedali v samem uvodu – osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale Mljeta znaša 135,185 kilometrov. Otok Mljet leži v smeri vzhod – zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever – jug pa je do 3 km. Najvišji vrh je Veli Grad s 514 metri nadmorske višine. Otok je kar 70 odstotno poraščen. Zaradi teh številnih borovih gozdov Mljet velja za najbolj zelenega med vsemi dalmatinskimi otoki.
Število prebivalcev se giba tam okrog tisoč sto. Večja naselja na otoku Mljetu so: Babino Polje, ki je obenem tudi upravno središče otoka, Polače, Pristanište (tu je uprava parka – Narodni park Mljet), Pomena (leži znotraj parka) in Sobra, kjer je trajektno pristanišče. Ostala naselja so še: Korita, Maranovići, Okulje, Prožura, Blato, Kozarica, Goveđari in Saplunara.
Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal, za pot iz Slovenije do Mljeta boste (skupaj s trajektom) potrebovali okrog 8 ur avtomobilske vožnje. Pot bo potekala približno takole: Iz Slovenije se boste peljali po hrvaški »dalmatinski« avtocesti, pa preko (bosanskega) Neuma do kraja Ston, od koder vas loči le še nekaj kilometrov do kraja Praprotno na Pelješcu, kamor vozi trajekt iz Sobre na Mljetu. In še dodatna informacija, do slavnega Dubrovnika, če želite na izlet, je nekaj več kot 2 uri vožnje.
O sami zgodovini tega otoka ne bomo »izumljali tople vode«. Pred vami je kratek in jasen odstavek, ki ga najdete tudi na wikipediji: »Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Za kratek čas je bil pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.«
Samemu Nacionalnemu parku Mljet (narodni park Mljet) bomo namenili posebej še kakšen odstavek kasneje, sedaj pa bomo vendarle takoj našteli največje turistične magnete otoka:
- Otoček svete Marije na južni strani Velikega jezera
Ta otoček je tudi neuradni simbol narodnega parka. Na otočku se nahaja benediktinski samostan iz dvanajstega stoletja. Baje se prav benediktinci zaslužni, da je Mljet »tako zelen«, saj so otok pridno pogozdovali, sejali pa so tudi številna zelišča. Iz Malega mosta (to je kanal, ki povezuje Malo in Veliko jezero) vsake toliko časa pelje manjša ladjica, ki vozi do otočka Sveta Marija. Na otočku sta dva lokala za obiskovalce. Turisti se lahko sprehodimo po potki ob obzidju in si ogledamo samostan in cerkev.2. Malo in Veliko jezero
Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetski jezeri: Malo jezero, s površino 24 hektarjev in Veliko jezero s površino 145 hektarjev. Jezeri sta del narodnega parka. Veliko in Malo jezero povezuje umetno poglobljen kanal. Veliko jezero pa z odprtim morjem povezuje umetni prekop, ki so ga izkopali graditelji benediktinskega samostana. Kopanja v obeh slanih jezerih si boste zaželeli predvsem vsi tiste, ki imate radi toplejšo morsko vodo. V jezerih je voda namreč tudi do 4 stopinje Celzija toplejša kot v morju.
3. Mali most (povezuje obe jezeri)
Kanal dolg 30 metrov in globok okrog pol metra povezuje Malo in Veliko jezero, imenuje pa se Mali most. Kanal predstavlja svojevrsten izziv za marsikaterega plavalca. Tok je namreč tam zelo močan, marsikateri moški omaga, ko poskuša plavati po kanalu iz Malega jezera proti Velikemu.4. Saplunara
Neuradno: ime Saplunara prihaja iz latinščine in pomeni pesek. Na skrajnem vzhodnem delu otoka se namreč nahaja čudovito zeleno območje s tremi čudovitimi peščenimi plažami, skritimi med skalnimi pečinami in gozdički borovcev. V Saplunari in njeni okolici bodite pozorni tudi na različne rastlinske vrste, saj jih boste zelo težko odkrili drugod na Hrvaškem. - Odisejeva jama
Odisejeva jama (po hrvaško Odisejeva špilja) je kraška votlina, ki ji je odpadel strop. Najdemo jo v osrednjem južnem delu mljetske obale. Odisejeva jama se lahko ogleda s čolnom samo takrat, kadar ne piha veter. In zakaj ima ta kraška votlina takšno ime? Zaradi legende. Tukaj je Odisej živel sedem let z nimfo Kalipso in hrepenel za svojim domom in ženo Penelopo. - Polače – ostanki rimske palače
V Polačah se skrivajo ostanki rimske palače z ostanki term. Baje je ta palača je tretji največji in najbolj vzdrževani rimski spomenik na hrvaški obali Jadranskega morja, takoj po Dioklecijanovi palači v Splitu in v Areni v Puli. Najbolj priljubljene plaže na otoku Mljetu so: Velika Saplunara, Mala Saplunara, plaža Blace in plaža Sutmiholjska. Navdušujejo kristalna turkizna voda in pri nekaterih plažah tudi čudovit pesek. Vsekakor so to plaže, ki so vredne našega obiska.Prebrali smo na spletu: »Otok Mljet je bil v preteklosti zavetišče pomorščakov in pogosta tarča gusarjev, danes pa je to destinacija, ki jo po priporočili številnih uglednih svetovnih časopisov in vodičev kot so Lonely Planet in Time morate obiskati.« Otok Mljet je torej še dandanes izredno priljubljen kraj navtičnih turistov, zaradi njegove razgibanosti in hribovitosti pa smo nad njim navdušeni tudi kolesarji ter pohodniki.Mljet je dovolj razčlenjen, da lahko še najbolj zahtevni turisti najdejo miren kotiček za namakanje v turkizno modrem morju ali posedanje na vročem pesku in soncu, pa tudi dovolj velik in neobljuden, da v sebi skriva pestro rastlinstvo … Zato bodo ljubitelji narave najbolj uživali v neokrnjenem narodnem parku, kar pa nam daje lepo izhodišče, da nekaj stavkov namenimo narodnemu parku Mljet, le enemu izmed osmih hrvaških nacionalnih parkov.
Narodni park Mljet
Narodni park Mljet oz. po hrvaško Nacionalni park Mljet se razprostira na severozahodnem delu otoka Mljeta in v okoliškem morskem akvatoriju na površini 5.375 hektarjev. Borovi gozdovi pokrivajo kar preko 90 odstotkov parka. V park so vključeni Veliko in Malo jezero, zaliv Soline, morski pas širine 500 m od najbolj izpostavljenih rtov s pripadajočimi otočki, ter naselja Polače, Pomena in Goveđari. Največja globina Velikega jezera je 46 metrov, Malega jezera pa skoraj 30 metrov. Hrvaške oblasti so to področje za nacionalni park razglasile konec leta 1960.
Kaj početi v nacionalnem parku Mljet? Popotniki svetujejo takole: NP Mljet je odličen za avanturistično raziskovanje. Svetuje se potapljanje, vožnja s kajakom ali čolnom, zagotovo pa ne tudi z avtomobilom, ker je vožnja prepovedana vožnja na celotnem področju nacionalnega parka. Uživali boste pohodniki, pa tudi kolesarji.
Oboji lahko občudujete naravo okrog obeh jezer, lahko pa se odpravite tudi na razgledno točko Montekuc. Montokuc je čudovit razglednik nad Velikim jezerom, s katerega je mogoče videti celoten Nacionalni park Mljet, pogled pa seže tudi tja proti Korčuli, Pelješču, Lastovu, odprtemu morju … Ste po vseh teh aktivnostih postali lačni in žejni? Nič hudega, povabimo se na ribo na žaru in kozarec vina, mogoče na kakšno domačo gastro specialiteto (imajo jih polno, brez skrbi, ampak to je že druga zgodba, za nek drug tekst …).
Fotografije: HTZ in Ivo Bioćina.