Split, mesto cesarja Dioklecijana

Split (grško Aspálathos) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in hkrati tudi glavno mesto Splitsko-dalmacijske županije. Njegovo gospodarstvo temelji predvsem na trgovini in turizmu, tu in tam pa se obnavljajo tudi stare proizvodnje, npr. hrane (ribištvo, oljkarstvo, vinogradništvo), papirja, cementa in kemijske industrije.

Mesto Split se nahaja na polotoku na zahodnemu dele Kastelskega zaliva in Splitskega kanala ter šteje skorajda 200.000 prebivalcev. Mesto Split je razdeljen na 8 večjih naselij: Donje Sitno, Gornje Sitno, Kamen, Slatine, Split, Srinjine, Stobreč in Žrnovnica.

Split je poleg Dubrovnika daleč najpopularnejše dalmatinsko mesto, sicer pa je drugo največje hrvaško mesto. Pravzaprav je težko opisati, kaj vse je za Split značilno, ali so to zgodovinske znamenitosti, morje, glasba, ladje v pristanišču, turističen vrvež v središču, nogometni klub Hajduk … Split se vam preprosto zažre v kožo.

Split ima mediteransko podnebje s toplim, suhim in sončnim poletjem ter blago in mokro zimo. Temperature poleti se gibljejo med 28 do 32 stopinj, pozimi pa od 10 do 14 stopinj Celzija. Največ dežja pade v zimskih mesecih, redko zapade tudi sneg. Zaradi ugodne lege, blagega podnebja in okolja Split ponuja veliko športnih aktivnosti, ne samo poleti temveč tudi pozimi.

Najbolj popularni športni v Splitu so: nogomet, rokomet, košarka, odbojka, mini golf, tenis, kolesarjenje, itn. Za tiste, ki imajo raje sprehode in svež zrak pa vam nudi sprehod ali kolesarjenje na goro Marjan z razgledom na mesto Split. Mesto nudi tudi vodne športe kot so bordanje na vodi, vožnjo z čolnom, smučanje na vodi, adrenalinska vožnja na tubi in s padalom, lovljenje rib …

Za tiste, ki pa obožujejo adrenalin pa priporočam plezanje na hrib Marjan, rafting, zip line, paintball,… Vsi, ki pa iščete zabavo oz. so vam všeč večje prireditve, ne smete zamuditi Ultra Europe Music festivala, ki je vsako leto v sredini julija.

Najvišji vrh mesta je hrib Marjan, ki je simbol mesta Split. Marjan je sestavni del centra mesta, ki se razteza od Marmontove ulice in se nadaljuje proti zahodu. To je dolga več kot 3 km. Leta 1964 je bil razglašen za park in od takrat se šteje za zaščiten del Splita. Ta hrib in njegovi gozdovi so pljuča mesta, ki je najbolj priljubljen kraj za pobeg od vrveža mesta in kaotičnega tempa življenja v času visoke sezone v juliju in avgustu.

Split je znan tudi po pestri kulinariki. Najbolj znana jed tega kraja je soparnik. To je testo napolnjeno z zelenjavo in se peče v krušni peči. Na vrhu je pokapljan z olivnim oljem in česnom. Najdete ga na tržnici.

Poznajo pa se tudi italijanski kulinarični vplivi, saj so zelo znane rižote s škampi ali črnimi kalamari. Velika je izbira salam, čudovitih istrskih in dalmatinskih šunk (dalmatinski pršut) in sira iz otoka Paga. Iz menija pa ne spreglejte dalmatinske pašte z njoki. Na vsakem drugem vogalu pa najdete čevapčiče (majhni zvitki mlete govedine, svinjine, jagnjetine ali kombinacije katerekoli teh treh), spečeni so na žaru, za prilogo pa postrežejo sesekljano čebulo, kajmak ali ajvar. Čevapčiči so tradicionalna bosanska jed in je najbolj priljubljena na Balkanu.

Split je eno izmed tistih mest, kjer jim je staro jedro še uspelo ohraniti skoraj takšno, kot je bilo nekoč. Zato je bil razglašen za najočarljivejše staro mesto. Na seznamu najprivlačnejših mest pod zaščito Unesca mu sledijo Kamnito mesto v Zanzibarju, srednjeveške ulice v Bruggeu, stari del Havane, pristanišče Campeche iz španskega kolonialnega obdobja v Mehiki, Benetke, francosko mesto Carcassonne, rimske terme v angleškem Bathu, Medina in na desetem mestu Macao, ki velja za najstarejšo evropsko kolonijo na Kitajskem.

Britanski tabloid Sunday Express je navedel 10 razlogov, zakaj bi morali obiskati Split:

1. Obiščite zgodovinsko Dioklecijanovo palačo, ki je srce Splita.
2. Sodelujete v „multi šport“ programu, ki se začne s kolesarjenjem po Splitu, nadaljuje se z vožnjo s kajakom in s skoki s skal.
3. Vkrcajte se na ladjo za Brač in obiščite plažo Zlatni rat.
4. Izlet na Plitvička jezera ali bližji NP Krka.
5. Sprostitev na plaži Bačvice, nedaleč stran od glavnega dela Splita.
6. Večerja v restavraciji ob morju, kulinarično razvajanje.
7. Jagnjetina izpod peke, tradicionalna priprava jagnjetine.
8. Svetovno znani glasbeni festival Ultra Europe Music Festival, v mesecu juliju.
9. Zgodovinski ogled mesta Split.
10. Vožnja z ladjo do Modre jame na otoku Biševo.

Razlogov je več kot dovolj, da obiščete Dioklecijanovo mesto, mesto Split.

Mesto Split je bilo prvotno zgrajeno okrog Dioklecijanove palače, ki je bila zgrajena za upokojenega rimskega cesarja Dioklecijana. Dioklecijanova palača je bila leta 1979 uvrščena v Unescov seznam svetovne dediščine. Je ena najbolje ohranjenih spomenikov rimske arhitekture v svetu. Cesarjeva palača je bila sezidana med leti 295 in 305 kot kombinacija razkošne vile in rimskih vojaških taborov.

Dioklecijanova palača je bila razdeljena na štiri dele z dvema glavnima ulicama. Južni del palače je bil namenjen cesarju, severni del palače pa cesarski vojski, uradnikom in za skladiščne prostore. Kompleks je bil sezidan iz kamna iz otoka Brača in dekorativnih detajlov, kot so sfinge, marmor in kiparske dekoracije, ki so pripeljane iz Egipta, Grčije in Italije.

Glede na to, da je bila palača od najbližjega mesta Salona oddaljena šest kilometrov, je bila obdana s 16 kamnitimi zidovi. Dioklecijanova palača je imela štiri vhode, od tega tri iz kopnega in enega iz morja. Južna stran, ki je bila usmerjena proti morju, je imela manj odprtin in vrat kot vzhodna in zahodna stran, ki sta si bili podobni in brez okrasja.

Glavni vhod v Dioklecijanovo palačo je bil na severni strani in je imel dvojna vrata. Od dveh glavnih cest je ena vodila do odprtega trga pred cesarjevimi sobami. Na levi strani je bil cesarjev mavzolej, danes katedrala svetega Dujma (po domače sveti Duje), in na desni strani so bili trije templji. Glavni tempelj je bil tempelj Jupitra, ki je še vedno ohranjen, druga dva sta bila Kibelin in Venerin.

Jupitrov tempelj so v času, ko je bil Dioklecijanov mavzolej preoblikovan v mestno katedralo, predelali v krstilnico. Danes krstilnica deluje v sklopu cerkve samo enkrat letno,  na praznik Sv. Ivana. Po drugi strani je krstilnica ena od večjih turističnih atrakcij ter je v skladu s tem tudi ena od najbolj obiskanih točk v mestu. Njen popolnoma ohranjeni obok ter izredne strukturne značilnosti so bili vedno v središču zanimanja arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov z vsega sveta.

Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja se je stanje zgradbe v zadnjem obdobju precej hitro slabšalo. Zlasti zahodno slemensko čelo je bilo skrb vzbujajoče: nekaj blokov z venca, težkih med tri do šest ton, se je zaradi zarjavelih klinov dvignilo ter zdrsnilo po nagibu slemenskega čela, pri tem pa so se nevarno nagnili navzven.

Cesarjevo preddverje je bilo nekdaj prekrito z veliko kupolo, in še pred pol stoletja so ljudje v njem prebivali. Stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij in stilov so zelo dobro ohranjene. Dioklecijanova palača se je sčasoma preoblikovala v mesto, kjer so se objekti, kot recimo cesarjev mavzolej, spremenili v katedralo.

Katedrala je bila prvotno posvečena Devici Mariji, toda konec srednjega veka so jo poimenovali po zaščitniku Splita – Svetemu Dujmi. Split katedrala je znana po svojih lesenih vratih. Na njih je predstavljenih 28 prizorov iz Jezusovega življenja. Med evropskimi katedralami je splitska katedrala verjetno najstarejša.

Prvotno je bila Dioklecijanov mavzolej, v njenem sklopu pa se nahajata tudi romanski zvonik ter baročni kor. V celotni palači predstavlja katedrala najbolj stratificirano, obenem pa tudi najbolj pomembno zgradbo, ki jo občudujejo zaradi njenih masivnih kamnitih zidov, edinstvene strukture opečne kupole ter dobro ohranjene antične dekoracije. Prav tako privlačna je bogata zbirka umetnin, ki je v katedrali preživela od časov transformacije mavzoleja v katedralo v 6. stoletju. Od leta 1996 tečejo prenovitvena dela na najbolj ogroženih mestih. Streha mavzoleja je bila popolnoma prenovljena.

Dioklecijanova palača je ena od redkih kulturnih spomenikov na svetu, v katerem ljudje še živijo. Dioklecijanov mavzolej, Jupitrov tempelj, zgodnje krščanske cerkve, romanske hiše in mnogi drugi spomeniki pričajo o bogati zgodovini mesta Split, ki še vedno živi med ljudmi. Ker je zgodovina mesta tako zelo zakoreninjena v same temelje, ne moremo mimo tega, da ne bi bolj podrobno opisali nastanek in razvoj tega mesta skozi vsa obdobja.

Grško naselje Aspálathos je bilo ustanovljeno med 4. in 3. stoletjem pred našim štetjem blizu mesta Salone, ki je v 1. stoletju pred našim štetjem postalo rimska kolonija in glavno mesto province Dalmacije. Okoli leta 295 našega štetja je cesar Gaius Aurelius Valerius Diocletianus (Dioklecijan, na oblasti 284–305) ukazal, naj se začnejo gradbena dela na upokojitveni palači v bližini njegovega rojstnega kraja.

Po Dioklecijanovi smrti je palača ostala v lasti cesarske družine. Palačo so postopoma preuredili v utrjeno naselje, imenovano Spalatum, ki je dobilo vse atribute mesta po padcu Salone v 7. stoletju, ko so se v njem nastanili ubežniki. Kot del Bizantinskega cesarstva je mesto imelo spreminjajočo se, vendar kljub temu pomembno politično avtonomijo.

V zgodnjem srednjem veku je hrvaška država (pozneje Kraljevina Hrvaška) zavzemala srednji del jadranske obale, vključno z njenim zaledjem, mesta pa so ostala pod Bizantinsko upravo. Za kratek čas je Split prišel pod frankovsko, beneško in v 11. stoletju pod hrvaško oblast. V naslednjih stoletjih je Split postopoma razvil svoj hrvaški značaj. Od zgodnjega 12. stoletja je bil Split neodvisna komuna pod upravo ogrskih kraljev. Palača je postala premajhna za rastoče mesto, ki se je širilo proti zahodu in tako podvojilo svojo površino. Zahodni del mesta je bil utrjen z novim obzidjem, ob rotovžu pa je bil formiran nov javni trg.

Beneška republika je leta 1420 prevzela mesto, ki je potem ostalo pod beneško oblastjo celih 377 let (1420–1797). Avtonomija mesta se je skrčila. Največja avtoriteta v mestu je bil knez, vedno rojen v Benetkah. Kljub temu se je Split razvil v pomembno mestno pristanišče z važnimi trgovskimi potmi, ki so vodile v otomansko zaledje preko bližnjega prelaza Klis. Kultura je prav tako cvetela, saj je bil Split središče hrvaške književnosti. V tem obdobju je bilo v mestu zgrajenih mnogo lepih palač. Po kratkem obdobju vladavine Napoleona (1806–1813) je bilo na Dunajskem kongresu mesto dodeljeno avstrijskemu cesarstvu.

V tem času je bil Split deležen velikih investicij. Obnovljen je bil rimski akvadukt, zgrajen valobran, prispela je železnica, zgrajene so bile nove ulice, deli starega obzidja pa so bili odstranjeni. Po koncu prve svetovne vojne ter propadu Avstro-Ogrske je Split postal najpomembnejše pristanišče v Jugoslaviji.

Med drugo svetovno vojno je prišlo do bombardiranja nekaterih delov pristanišča in starega mesta. Po letu 1945 je mesto doživelo svoj največji gospodarski in demografski razcvet. Bilo je zgrajeno na desetine novih tovarn in drugih podjetij, število prebivalcev mesta pa se je potrojilo. V obdobju od leta 1945 do 1990 se je mesto popolnoma spremenilo, razširilo ter zavzelo celoten polotok. Danes je Split drugo največje hrvaško mesto ter gospodarsko in upravno središče osrednje Dalmacije.