Omišalj, kraj neodkritih lepot

Omišalj se ponaša z zavidljivo stoletno turistično tradicijo, izstopajo pa predvsem naslednje turistične prednosti: lepota narave, mediteranska klima, izjemna kulturno-zgodovinska tradicija, pestra gastronomska ponudba, številne možnosti aktivnega oddiha  in odlična prometna povezanost.

Omišalj leži nedaleč od krškega mosta, mosta na otok Krk, tudi letališče Reka je blizu, oddaljeno je približno štiri kilometre. Oddaljenost Omišlja od nekaterih, izbranih krajev pa je naslednja: do Reke je slabih 30 kilometrov, Crikvenica – 22 km, Novi Vinodolski – 33 km, Zagreb – 160 km, Ljubljana – 140 km, mesto Krk – 22 km, Vrbnik – 27, Baška – okrog 40 km, najbližje na otoku Krku pa so Njivice – 6 km, Malinska – 12 km, Dobrinj – 18 km, Šilo 17 in Čižići – 11 km.

Wikipedija je zapisala: »Omišalj leži na severozahodni strani otoka Krka na okoli 80 metrov visokem strmem griču nad morjem, na notranji strani širokega Omišaljskega zaliva. Iz Omišalja se nudi lep razgled na Riješki zaliv in Opatijsko rivijero, na strme obale otoka Cresa in bližnjo razvejano obalo samega otoka Krka.

Kraj Omišalj sestoji iz dveh delov. Stari del Omišalja leži na griču, novi, obalni del s hotelskim kompleksom in vilami pa je povezan s starim centralnim delom s potmi in cestami, ki s severne strani vodijo skozi gozd borovcev in cipres, z zahodne strani pa skozi nasade oljk«. Dodajamo, da je ob zadnjem popisu prebivalstva – leta 2021 – v Omišalju živelo nekaj čez tri tisoč prebivalcev.

Kljub temu, da ga marsikateri obiskovalci (neupravičeno?!) »žalijo« in »predvsem turistično podcenjujejo«, ker razglede kazijo bližnji veliki naftni rezervoarji ter tankerji, ki dovažajo tudi utekočinjen zemeljski plin (v LNG terminal), Omišalj zagotovo ponuja krasno in brezskrbno turistično doživetje. Poglejmo si Omišalj, seveda najbolj s turističnega vidika, nekoliko podrobneje.

Območje Omišlja je bilo naseljeno že v prazgodovini. Približno tisoč let pred Kristusom so tu živeli Iliri, nato Rimljani. Zanimivost: Leta 49 pr.n.št. je bilo območje današnje občine Omišalj prizorišče pomembne pomorske bitke, ki se je zgodila na širšem območju zaliva Voz, oziroma rta Bejavec in Tihega kanala, v bližini mesta, kjer je otok Krk najbližji celini. Bitka je ena najbolj krvavih epizod državljanske vojne med Cezarjem in Pompejem, sam Cezar pa jo večkrat omenja v svojem delu Komentarji o državljanski vojni.

V rimskih časih je bilo središče življenja na drugi strani Omišaljskega zaliva, v vasi Fulfinum (glej tekst z naslovom Fulfinum Mirine na otoku Krku). V 7. stoletju so na področje Omišlja prišli Hrvati. Na mestu prazgodovinskega gradišča je bilo v srednjem veku zgrajeno naselje, ki je bilo prvič omenjeno leta 1153 kot Castrum Musculum (Castelmuschio), nekateri to prevajajo kot t.i. »mesto školjk«.

V enajstem stoletju je bil Omišalj pomembno središče pismenosti in glagolice, v petnajstem stoletju pa so slavni krški knezi Frankopani tukaj zgradili enega od svojih gradov. Omišalj se pod hrvaškim imenom (Omišal) prvič omenja leta 1453. Od leta 1480 do konca osemnajstega stoletja je bil Omišalj pod oblastjo mogočne Beneške republike. Takrat je Omišalj izgubil del svojega nekdanjega pomena, pomembnosti, nastopila je doba relativne stagnacije.

Šele ob  začetku avstro-ogrske uprave, torej okrog leta 1800, se je v Omišlju začela faza novega poleta, ki se je kazala v reorganizaciji uprave in sodstva, razvoju katastra, zemljiške knjige, pa tudi na področju šolstva, zdravstva in drugih javnih storitvah. Po drugi svetovni vojni se je s krepitvijo turizma razvil nov del mesta ob obali, ob samem vznožju starega mestnega jedra.

Današnji Omišalj je zaradi svoje klime, bližine krškega mostu, letališča in mesta Reke privlačna destinacija za številne turiste.

Vijugaste tlakovane ulice starega mestnega jedra in strnjeni nizi hiš (tudi pametna »arhitekturna obramba« pred neznosno vročino in neprijetno burjo) ohranjajo dragoceno kulturno in zgodovinsko dediščino ter ustvarjajo odlične osnovne turistične pogoje.

Omišalj je gospodarsko, pomorsko in ribiško mesto, Omišalj je mesto miru in nostalgije, zagotovo je vreden našega kratkega obiska ali pa daljšega dopusta (s tem se strinjajo skorajda vsi dopustniki iz Kampa Omišalj, ki nosi prestižnih pet zvezdic). Če vas še nismo prepričali, da je Omišalj turistom prav zanimivo kvarnersko mestece, se pa bomo še nekoliko bolj »poglobljeno sprehodili po samem starem jedru«, pa tudi okolici ter poudarili še nekatere druge turistične adute kraja Omišalj.

1. Sprehod po »starem« Omišlju

Omišalj bo vsakega radovednega obiskovalca pozdravil s slikovitim starim mestnim jedrom, ki se – kakor smo že izpostavili – nahaja na visoki pečini, kjer lahko ure dolgo raziskujemo izjemno kulturno in zgodovinsko dediščino kraja ter doživljamo slavni duh preteklosti tega kvarnerskega območja. Stari Omišalj je v dobršni meri ohranil srednjeveško podobo s številnimi hišami z napisi v glagolici. Z množico kulturno – zgodovinskih vsebin, ki jih skriva v svojem lastnem drobovju, Omišalj neredko, in seveda popolnoma upravičeno, imenujejo tudi »mesto – spomenik«.

Turisti, med sprehodom po starem delu Omišlja bodite pozorni predvsem na:

– Stomorina oz. župnijska cerkev »Uznesenja Blažene Djevice Marije«. To je velika, triladijska cerkev, zgrajena na prelomu iz 12-ega v 13-to stoletje, zgrajena je bila v romanskem slogu.

Že takrat so bili uporabljeni deli okrasja starejše cerkve iz zgodnjega devetega in desetega stoletja. V 16. in 17. stoletju so cerkvi dodali kapelo, kupolo in zakristijo, ob njo je prislonjen masivni, pred sovražniki utrjen renesančni zvonik (ki je imel nekaj stoletij tudi funkcijo opazovalnice).

Cerkev je tudi zakladnica številnih sakralnih dragocenosti, mogoče nekoliko izstopa lesen triptih na stranskem oltarju z upodobitvijo sv. Janeza Evangelista iz 15. stoletja, avtor je beneški mojster Jocobello del Fiore. Na pročelju, sprednji strani, cerkve pozornost pleni velika okenska kamnita rozeta z glagolskim napisom (neredko se pojavlja tudi kot simbol, emblem ali spominek Omišlja).

– Vodni stolp Dubec stoji na zahodnem koncu starega Omišlja. Vodovodni stolp Dubec je pomemben spomenik infrastrukturne in industrijske gradnje, ki v prvi vrsti priča o civilizacijskih dosežkih v Omišlju.
Zahvaljujoč vodnemu stolpu je Omišalj namreč že leta 1925 dobil pitno vodo iz pipe in elektriko v domove, desetletja prej kot marsikateri kraji ob Jadranu.

– Cerkev sv. Antona Padovanskega iz leta 1685 je enoladijska cerkev, zaprta s polkrožno apsido. Cerkvi je prizidana prostorna senčna loža, ob večerih v poletnih mesecih se tukaj zbirajo okoliški prebivalci.

– Razgledišče Dubec ponuja poglede na Kvarner, Omišaljski zaliv, omišaljske obalne hotele in poletne hiše/rezidence, zgrajene med obema vojnama, na sosednji otok Cres in istrsko obalo, pa tudi na Alpe, velebitske masive in park Dubec ob vznožju. Park Dubec nastaja postopoma od leta 1925. Je eden redkih primerov naravnih parkov, ki so nastali z ureditvijo obstoječih pohodnih poti in ureditvijo obstoječe avtohtone hortikulture.

– Vele steni je razgledišče s čudovitim razgledom na otok Krk, večji del Kvarnerskega zaliva, zaliv Omišalj, plažo in zaliv Pesja, zapuščen hotel Učka, obalo papeža Janeza Pavla II (od tukaj je leta 2003 vodja katoliške cerkve s katamaranom odplul proti Reki) in na zgodovinske znamenitosti, kot so hrib Fortičina z ostanki srednjeveške trdnjave in zaliv Sepen. z ostanki zgodnjekrščanske bazilike Mirine in antičnega mesta Fulfinuma. Na žalost, to resnici na ljubo moramo povedati, celotno panoramsko sliko nekoliko kazijo plinsko/naftni rezervoarji.

– Cerkvica svete Jelene je bila zgrajena nekje na polovici petnajstega stoletja. Le nekaj stopnic jo deli do glavnega omišaljskega trga, Placa (na njem vsaj na kavico vabi konoba Ulikva). V neposredni bližini enoladijske cerkvice svete Jelene stoji nam že znani zvonik z uro, ob njem pa lahko, ob velikem rdečem srčku, ki je postavljen pred mestno ložo (tam je načeloma na ogled malakološka zbirka), naredite tudi kakšno spominsko fotografijo.

– Občinski prostori (tudi pisarna župana), knjižnica, nekdanja šola, župnijski urad, vodnjak, turistična pisarna (ob stopnicah) so postavljeni na mestu nekdanjega »kaštela«, manjše srednjeveške trdnjave krških plemičev Frankopanov. Skorajda nasproti tega sklopa stoji »Kuća na stupičih«, spominska hiša krške folklore, v njej pa je na ogled etnomuzikološka razstava z narodnimi nošami in  starinskimi predmeti.

– Seveda to ni vse, kar je zanimivo v starem delu Omišlja. Zanimiva spletna stran www.heritageomisalj.hr npr. opozarja še na naslednje turistične sladkorčke v Omišlju: napis v glagolici (portalna preklada, vzidana v hišo Veli dvor 11), Klančina (zadnja originalna, še s kamnom tlakovana ulica v Omišlju), t.i. »Kuća Landauf« (Hišo je leta 1909 zgradil bogataš Luka Turato, ki pa je kasneje, zaradi številnih nepremišljenih investicij, propadel. Sedaj je hiša v občinski lasti.), Lapidarij (v neposredni bližini največje cerkve hrani zbirko kamnitih spomenikov s področja občine Omišalj).

Ob konca sprehoda poudarimo: Stanovanjski objekti v starem delu Omišlja so ohranili prvotno ruralno (kmečko, podeželsko) podobo, značilno za otok Krk – številne hiše imajo tipično zunanje stopnišče ob polkrožnem vhodu v pritličje, nad vhodom pa balkon. Dodajmo pa še: Ob robu pečine, skale oz. hriba teče krajše obzidano sprehajališče, ki je kot nalašč za romantične večere, saj ponuja mir, tišino in čudovit razgled na majhno marino in obalno promenado.  Zanimivo pa je tudi: V Omišlju je ohranjen stari običaj imenovan Stomorina, katerega vrhunec je na predvečer katoliškega praznika Marijinega vnebovzetja. Vidimo lahko atraktiven ples mladeničev in deklet, ki na mestnem trgu dvignejo svilene robce in “bandiro”, na vrhu katere je postavljena krona.

2. Še nekaj dodatnih informacij za turiste

Omišalj ponuja številne možnosti za prenočitev, apartmaje, vile in (manjše) hotele, nekoliko večjo pozornost pa si zasluži velik in razkošen Kamp Omišalj, ki se ob zalivu Pušća razprostira na kar osmih hektarjih. Kamp ima urejenih 180 kamping parcel, 120 mobilnih hišic pa dopolnjuje razkošno ponudbo kampa, ki se ponaša z visoko kakovostjo (pet zvezdic!). Plaža kampa Omišalj se razprostira ob celotnem zalivu Pušća, dopustnikom pa so na voljo tudi bazeni.

Omišalj se ponaša s kar nekaj lepimi plažami. Manjše plaže so prodnata plaža Salehovica (obkroža jo čudovita in nedotaknjena narava, leži daleč stran od urbanih okolij in hrupa), plaža Jadran (mestna plaža pod hotelom Adriatik ponuja veliko raznolikosti), plaža Učka (ob plaži je tudi zapuščen, nekoč zelo uspešen, hotel Učka) in plaža Večja, nekateri jo imenujejo tudi plaža Stran (… ker se nahaja na začetku ulice Stran, ob njej pa teče promenada).

Najbolj znana omišaljska plaža je plaža Pesja, ki se nahaja v istoimenskem zalivu (kar je tudi konec čudovitega zaliva Omišalj) ob vznožju hriba, na katerem so ostanki gradu, plaža Pesja pa se ponaša tudi z Modro zastavo (garancija kakovosti). Javna plaža Pesja ima dostop za invalide, veliko parkirišče, pred soncem jo ščiti senca borovega gozda, ki skriva tudi čudovit prostor za piknik in igrišče za odbojko. Plaža je od mesta oddaljena približno 1 kilometer.

Seveda tudi Omišalj, tako kot celoten otok Krk, v svojih številnih gostinskih obratih ljubiteljem dobre hrane ponuja zelo raznolike kulinarične dobrote, ne manjka pa tudi številnih kulturno-zabavnih prireditev, npr.: Festra – festival tradicije, Craft beer fest Omišalj (festival, ki časti »posebna« piva), Omišljanska rozeta (festival ženskih klap), ribiške veselice (fešte), Klasika na Mirinama (klasična glasba v bližnjem arheološkem parku Fulfinum Mirine), festival amaterskega gledališča in seveda že omenjena Stomorina, ki pridobiva status večdnevne turistične atrakcije, saj se takrat organizirajo številne športne in zabavne aktivnosti.

Seveda ne boste  prikrajšani niti športniki, na voljo so: številne možnosti vodnih športov (plavanje, pa najem zelo raznolikih plovil), kolesarjenje in pešačenje (tudi t.i. Camino Krk), tudi konjeništvo. Če vam je ob vsem napisanem še dolgčas, se seveda lahko odpravite tudi na kakšne izlete, geografsko blizu, na dosegu roke, so tako: podzemna jama Biserujka, rimski ostanki – Fulfinum Mirine, plantaža smilja in zaliv Voz (ki ponuja prekrasen pogled na krški most).

Seveda pa tudi preostali del otoka Krka ponuja številne turistične bisere (npr. otoček Košljun pri Punatu, Baška plošča in spomeniki glagolice v Baški, zdravilno blato v bližini naselja Soline, vinska zgodba v bližini Vrbnika). Pa tudi vsak večji kraj na otoku Krk je prav posebna, unikatna turistična zgodba. Skratka, Omišalj, tako kot pravzaprav celoten otok Krk, je zagotovo vreden naše turistične pozornosti. Ker pa je Omišalj tudi zelo blizu Sloveniji, skorajda ne vidimo pametnega razloga, zakaj ga ne bi obiskali, kajne?!? 🙂

Ps. Fotografije: TZ Omišalj/Njivice in www.pag.si, portal o hrvaškem turizmu.