Compare Listings

Kravat pukovnija v Zagrebu

Menjava straže Kravat pukovnije

Slovesna menjava straže zaradi svoje atraktivnosti povsod po svetu pritegne velike množice turistov, nič drugače ni v hrvaškem glavnem mestu. Kravat pukovnijo in njeno vojaško-zgodovinsko ceremonijo menjave straže, si lahko ogledate na državniškem Markovem trgu in njegovi okolici.

Menjava straže Kravat pukovnije

Kravat pukovnija (pukovnija je polk po slovensko) je s svojo menjavo straže prava zagrebška turistična atrakcija. Program menjave straže si lahko v Zagrebu ogledate predvsem vsak poletni počitniški vikend, ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob večjih hrvaških praznikih ali pa tudi v tednih izredno obiskanega, večkrat nagrajenega, zagrebškega adventa.

Že tradicionalno, točno opoldne, pred zagrebško cerkvijo z najlepšo streho, konjeniki, pehota in bobnar »kravatarskega  polka« pod vodstvom markantnega poveljnika Željka Matejčića, oživljajo spomin na zgodovinske začetke kravate. Častno četo, ki izvaja menjavo straže, ponavadi sestavlja 17 vojakov, od tega 13 pešakov in štirje konjeniki.

Tako imenovana »Kravat pukovnija« v svojih kričečih, razkošnih uniformah, s privlačno in odlično naštudirano koreografijo, ob pregledu atraktivnega orožja, slovesno in pompozno za vse obiskovalce, izvede program menjave straže. Točen program in »premike vojakov« Kravat pukovnije najdete na spletni strani www.kravatpukovnija.com/program/.

Častna četa Kravat pukovnije v soorganizaciji Academia Cravatica in zagrebške turistične organizacije že od 10. julija 2010 izvaja program menjave straž in mimohod po samem ožjem središču Zagreba. »Kravat pukovnija« je avtorska zamisel, iznajdba Marijana Bušića, sicer tudi vodje Academia Cravatice in ustanovitelja širšega projekta poimenovanega “Hrvaška – domovina kravate”.

Oblečena v replike uniform hrvaških vojakov iz tridesetletne vojne v 17. stoletju (glej wikipedijo), častna četa Kravat pukovnije s svojim programom aktualizira zgodovinske začetke kravate, edinstvenega hrvaškega prispevka k svetovni kulturni dediščini.

Na uradni spletni strani Kravat pukovnije lahko o zgodovinskih začetkih kravate, tem dandanes neizbežnem (moškem) modnem dodatku, preberemo približno takole: »En del oblačil hrvaških konjenikov je še posebej pritegnil pozornost Evrope in kmalu postal splošno sprejet kos oblačila, ki se nosi še danes. To je bil manjši robec, ki so si ga hrvaški vojaki z vozlom vezali okoli vratov. Častniki so nosili robec iz svile, navadni vojaki pa iz volne.

Ta manjši robec je služil predvsem kot zaščita pred prahom in znojem, uporabljali pa so ga tudi za obvezovanje ran. Skupaj s hrvaškimi polki, ki so stopili v najemniško vojsko francoskega kralja Ludvika XIV, je robec prispel v Pariz, kjer je hitro postal zelo priljubljen modni detajl.«

Skratka, v dolgih stoletjih razvoja oblačil se je prvotni robec transformiral v kravato, kot jo poznamo še danes in postal skorajda obvezen del obveznega oblačenja v kombinaciji z moško obleko. Časopis Delo je o kravati zapisal takole: »Je modni dodatek poslovnežev, politikov, pilotov pa tudi zgolj konservativnih moških z manj imenitnim družbenim kapitalom. Z njo je mogoče pokazati pripadnost klubom in organizacijam, kot obvezni del šolske uniforme si jo vsak dan zavežejo tudi dekleta.«

Ne glede na to, da se nekateri zgodovinarji in spletni viri ne strinjajo, da so Hrvati »izumili tudi kravato«, pa lahko z gotovostjo trdimo, da je menjava straže Kravat pukovnije pravi turistični »bonbonček«.

Tako lahko sklepamo iz odmevov po medijih, pa tudi po samih pozitivnih reakcijah obiskovalcev, ki so prisostvovali zagrebški ceremoniji menjave straže. Projekt menjave straže Kravat pukovnije je zagotovo izpolnil velika pričakovanja zagnanih zagrebških turističnih delavcev  in se potrdil kot izviren in izjemno privlačen turistični produkt, ki Zagreb promovira tudi kot prestolnico kravate.

Ps. Za fotografije se v uredništvu www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, zahvaljujemo fotografu Ogjenu Karabegoviću in www.kravatpukovnija.com.

Sorodni članki

Zakladnica Medžimurja – “Riznica Međimurja“

Muzej Zakladnica Medžimurja (v hrvaškem originalu - "Riznica Međimurja“) v Čakovcu, ki je bil odprt leta 2021 na 2.426 kvadratnih metrih, se osredotoča predvsem na ohranjanje, interpretacijo in promocijo medžimurske nesnovne dediščine. Velika večina strokovnjakov meni, da je muzej Zakladnica Medžimurja v trenutku postal biser hrvaškega celinskega turizma.

Nadaljujte z branjem

Telašćica, Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica se ob vsej skupni lepoti, popolnoma upravičeno, hvali predvsem s svojimi tremi posameznimi (turističnimi) sladkorčki. Prvi med njimi je edinstven zaliv Telašćica kot najvarnejše, najlepše in največje naravno pristanišče v Jadranskem morju, ki ima 25 zalivčkov in majhnih plaž. Sledi sam Dugi otok oziroma njegove tako imenovane »skale« (klifi), ki se dvignejo celo nad 160 metrov nadmorske višine in se spustijo vse do globine 90 m. Na koncu pa je tukaj še slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi, ki »lebdi v Jadranskem morju«.

Nadaljujte z branjem

Baška plošča in Baška pot glagolice

Glagolica je pomemben del zgodovine Baške, je nekakšen zaščitni znak, simbol Baške in je tudi zelo pomembna za samo kulturno/turistično promocijo Baške na otoku Krku. Znamenita Baška plošča v cerkvi sv. Lucije v Jurandolu, v neposredni bližini Baške, je prvi celovit hrvaški jezikovni spomenik, ki uporablja glagolico. Občina Baška je v to čast, da je zibelka glagolice na Hrvaškem, tudi zasnovala in postavila zanimivo Baško pot glagolice. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem