Compare Listings

Lijepa naša domovino

Hrvaška himna ima svoj spomenik

Ali veste, da ima hrvaška himna »Lijepa naša domovino« postavljen svoj spomenik? Obelisk posvečen hrvaški himni je bil zgrajen že leta 1935, stoji pa tik ob slovensko-hrvaški meji, ob reki Sotli, v dolini Zelenjak, v hrvaškem Zagorju.

Hrvaška himna ima svoj spomenik

Spomenik hrvaški himni »Lijepa naša domovino« (uporablja pa se tudi krajša oblika Lijepa naša) najdemo v občini Klanjec, kjer je npr. galerija slavnega kiparja Antuna Augustinčića.

Blizu doline Zelenjak je tudi Kumrovec s Titovo rojstno hišo in veliko etno vasico, ljubiteljem wellnesa pa bo lokacija bližje, če povem, da so v bližini Tuheljske toplice. Nekoliko bolj daleč (16 kilometrov) je sloviti srednjeveški grad Veliki Tabor, pa tudi Krapina (dobrih 30 km) s svojim muzejem krapinskih neandertalcev. Le nekaj sto metrov od obeliska, ob sami magistralni cesti, stoji velika Villa Zelenjak – Ventek, ki ob dobri hrani ponuja tudi prenočišča in wellnes usluge.

Dolina Zelenjak oz. večji del soteske, ki se razteza med reko Sotlo in grebeni Risvičke in Cesargradske gore, skupaj z omenjenima hriboma, na površini 287 hektarjev, od leta 2011 sestavlja naravni rezervat, zaščiteni spomenik narave. Velikost zaščitenega področja Zelenjak – Risvička in Cesarska gora je dokaj majhna, vendar jo odlikuje velika biološka raznolikost. Na njenem območju je bilo namreč zabeleženih kar 68 vrst dnevnih metuljev, 522 vrst nočnih metuljev, 30 vrst različnih hroščev, 12 vrst kačjih pastirjev, 7 vrst plazilcev, 4 vrst dvoživk, 71 vrst ptic, 8 vrst malih sesalcev in 37 vrst lišajev.

Zakaj domoljubni spomenik hrvaški himni stoji v dolini Zelenjak? Zato ker je pravnik, vojaški sodnik in diplomat Antun Mihanović, tudi eden od pesnikov hrvaškega narodnega preporoda, navdih za domoljubno pesem, ki jo je poimenoval »Horvatska domovina«, dobil »prav tu nekje, v tem kraju«. Pesem Horvatska domovina je bila prvič objavljena v reviji Danica, marca leta 1835.

Pesem Horvatska domovina je postala temelj današnje hrvaške himne »Lijepa naša domovino«, od 14 kitic so bile za himno uporabljene štiri (prvi dve in zadnji dve), zamenjano pa je bilo tudi nekaj besed.  Leta 1846 je majhen del Horvatske domovine, čeprav brez formalne glasbene izobrazbe, prvi uglasbil Josip Runjanin, vojaški kadet iz Gline.

Runjaninov napev je prvi, po petju svojih učencev, leta 1861 notno zapisal glasbeni pedagog Vatroslav Lichtenegger. Povejmo, da se današnjo rabo himne uporablja izvedba, ki jo leta 1919 uglasbil Franjo Dugan starejši. Kot hrvaška himna, takrat že z naslovom “Lijepa naša«,  pa se je leta 1891 tudi prvič zapela na razstavi Hrvaško-slavonske gospodarske družbe.

Časopis Narodne novine je o velikanskem premiernem uspehu hrvaške himne zapisal približno tako: »Po gromozanskem navdušenju in na zahtevo veselih poslušalcev je šeststo pevcev v spremstvu orkestra ponovno zapelo vzvišeno, slavnostno pesem, Runjaninovo ‘Naša lepa domovina’ po besedah ​​Antuna Mihanovića. Celotno občinstvo je zbor poslušalo stoje, brez klobukov na glavi, po marsikaterem obrazu je spolzela solza sreče in ponosa. Publika je pevce in glasbenike še enkrat nagradila z dolgim aplavzom in ovacijami, kar je bil nesporen dokaz, da je bilo navdušenje neskončno”.

Tudi ob samem odkritju spomenika v čast hrvaški himni Lijepa naša domovino, v zagorski dolini Zelenjak, 24. novembra 1935, je bilo izredno čustveno. Poročevalci poročajo, da je bilo ob svečanem prvem razkritju 12,20 metra visokega obeliska, kljub slabemu vremenu, prisotno preko 20 tisoč (!) ljudi, ki so himno družno odpeli nekajkrat. Največ zaslug za postavitev domoljubnega spomenika in odlično organizirano prireditev si je zaslužilo kulturno društvo »Braća Hrvatskog Zmaja«.

Lijepa naša domovino je torej že od leta 1891 neformalna, neuradna hrvaška himna. Njen uradni, formalni status so uredili leta 1990. Ustava Republike Hrvaške navaja, da ima Lijepa naša domovino status in funkcijo hrvaške državne himne, zakon o grbu, zastavi in ​​himni Republike Hrvaške ter zastavi in ​​traku predsednika Republike Hrvaške pa navaja tudi uradno besedilo in notacijo.

Za konec tega zapisa dodajamo aktualno besedilo hrvaške himne, v tej youtube povezavi pa se skriva dostop do glasbene različice miroljubne hrvaške himne.

Lijepa naša domovino

Lijepa naša domovino,
Oj junačka zemljo mila,
Stare slave djedovino,
Da bi vazda sretna bila.

Mila kano si nam slavna,
Mila si nam ti jedina,
Mila kuda si nam ravna,
Mila kuda si planina.

Teci Dravo, Savo teci,
Nit ti Dunav silu gubi,
Sinje more, svijetu reci,
Da svoj narod Hrvat ljubi.

Dok mu njive sunce grije,
Dok mu hrašće bura vije,
Dok mu mrtve grobak krije,
Dok mu živo srce bije.

Sorodni članki

Zakladnica Medžimurja – “Riznica Međimurja“

Muzej Zakladnica Medžimurja (v hrvaškem originalu - "Riznica Međimurja“) v Čakovcu, ki je bil odprt leta 2021 na 2.426 kvadratnih metrih, se osredotoča predvsem na ohranjanje, interpretacijo in promocijo medžimurske nesnovne dediščine. Velika večina strokovnjakov meni, da je muzej Zakladnica Medžimurja v trenutku postal biser hrvaškega celinskega turizma.

Nadaljujte z branjem

Telašćica, Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica se ob vsej skupni lepoti, popolnoma upravičeno, hvali predvsem s svojimi tremi posameznimi (turističnimi) sladkorčki. Prvi med njimi je edinstven zaliv Telašćica kot najvarnejše, najlepše in največje naravno pristanišče v Jadranskem morju, ki ima 25 zalivčkov in majhnih plaž. Sledi sam Dugi otok oziroma njegove tako imenovane »skale« (klifi), ki se dvignejo celo nad 160 metrov nadmorske višine in se spustijo vse do globine 90 m. Na koncu pa je tukaj še slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi, ki »lebdi v Jadranskem morju«.

Nadaljujte z branjem

Baška plošča in Baška pot glagolice

Glagolica je pomemben del zgodovine Baške, je nekakšen zaščitni znak, simbol Baške in je tudi zelo pomembna za samo kulturno/turistično promocijo Baške na otoku Krku. Znamenita Baška plošča v cerkvi sv. Lucije v Jurandolu, v neposredni bližini Baške, je prvi celovit hrvaški jezikovni spomenik, ki uporablja glagolico. Občina Baška je v to čast, da je zibelka glagolice na Hrvaškem, tudi zasnovala in postavila zanimivo Baško pot glagolice. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem