Compare Listings

Stara vas v Kumrovcu

Kumrovec, Staro selo

Kumrovec predvsem starejši ljudje poznajo predvsem kot rojstni kraj Josipa Broza – Tita, nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Titu v čast in turistom v veselje je pred mnogimi desetletji okrog njegove rojstne hiše »zrasla muzejska vasica na prostem«, Staro selo, ki pritegne tudi mlajše obiskovalce.

Kumrovec, Staro selo

Etnološki muzej Staro selo je v Kumrovcu, v katerem živi nekaj več kot 300 ljudi, tudi glavna turistična znamenitost. Muzej na prostem, Staro selo v hrvaškem Zagorju, nam predstavi okrog 40 hiš in ostalih objektov, ki so bili zgrajeni okrog konca 19. stoletja. Seveda pa so bili objekti pred obiskom številnih turistov večkrat ustrezno »obnovljeni in našminkani«.

Poudariti je treba tudi, da muzej Stara selo neredko ponuja tudi številne zelo zanimive interaktivne vsebine za obiskovalce. Delavnice, ki jih vodijo etnologi v sodelovanju z mojstri tradicionalnih obrti, so prilagojeni zelo različnim starostnim skupinam.

Tako lahko sodelujemo na kovaški delavnici, izdelujemo nakit iz »krep papirja«, slame in tekstilnega nakita, se udeležimo mizarske delavnice na »star način«, se čudimo spretnim krovcem (strešna kritina z rženo slamo), obiščemo uporabno lončarsko delavnico, pogledamo kako se delajo spominski slaščičarski izdelki iz lecta, se naučimo kuhati odlične tradicionalne zagorske jedi ali pa iskreno zaploskamo mojstrom, ki iz kravjih rogov naredijo številne krasne predmete (glavnike, nakit) …

V stari vasi obujajo tudi različne običaje iz omenjenega časa, med njimi so mogoče najbolj zanimivi Vincekovo (Vincekova rez), Fašink (pust), Zeleni Juraj (Jurjevo), Zagorska svadba (Zagorska poroka, prikaz poročnih običajev starih tudi več kot sto let) in Advent u Starom selu (prikaz starih običajev vezanih za adventni čas).

Kako je nastal muzej Staro selo? Kmalu po drugi svetovni vojni, že leta 1948, so pred rojstno hišo Josipa Broza Tita najprej postavili njegov bronast kip. Spomenik je sestavljen iz bronaste  stoječe figure Tita v uniformi in v škornjih, ogrnjenega z vojaškim plaščem in nizkim podstavkom. Ta kip je delo svetovno znanega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića (obisk hrvaškega Zagorja lahko izkoristite tudi tako, da obiščite njegovo galerijo v bližnjem Klanjcu).

Za obiskovalce so kaj hitro uredili tudi rojstno hišo Josipa Broza Tita (leta 1860 je bila prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu), od leta 1953 pa je v njej Muzej maršala Tita.

Rojstni dom Josipa Broza Tita, ki je neformalen center te »muzealske Stare vasi«, ob »hišnih« predmetih družine Broz vsebuje še številne »jugoslovanske spominke« (vojaško, maršalsko uniformo, čepico s peterokrako zvezdo, pionirsko knjižnico, rdečo ruto in številne fotografije, ki so spomnile na znamenite t.i. »štafete mladosti« (njihov končni finale je bil 25. maja, ob Titovem rojstnem dnevu, s »plesnim festivalom« mladine na največjem stadionu v Beogradu).

Vzporedno z odprtjem muzeja, ki je bil posvečen predvsem predsedniku Titu, se začno intenzivna razmišljanja o reševanju in restavriranju celotnega starega dela vasi Kumrovec. Že leta 1969 je ˝Staro selo˝ Kumrovec, proglašeno za zaščiteno ruralno (kmečko) središče in je umeščeno v register spomenikov kulturne dediščine prve kategorije. Največji posegi na obnovi in rekonstrukciji celotne “Stare vasi” so bili izvedeni v obdobju med letoma 1979 in 1985; v tem obdobju so rekonstruirali celo staro cesto in kamniti most sredi vasi ter regulirali potok Škrnik, ki teče skozi center vasi in se izliva v reko Sotlo.

Danes je Stara vas oziroma etno-vas Kumrovec največje »tradicionalno urejeno območje« na Hrvaškem. Kakor smo navedli že v uvodnih stavkih, danes muzej na prostem Stara vas obiskovalcem ponuja pristni videz zagorske vasi iz zgodnjega 20. stoletja, priča smo zares lepemu primeru ohranitve kulturne dediščine. Z vsemi svojimi številnimi vsebinami, ki jih muzej Staro selo ponuja, ga številni strokovnjaki upravičeno uvrščajo med lepše evropske muzeje na prostem (v strokovnih krogih imenovani skansen). Mini zanimivost: prvi muzej na prostem Skansen (ime Skansen je dobil po svojem ledinskem imenu), je bil postavljen na Švedskem leta 1891.

S približno štiridesetimi prenovljenimi in turistično osveženimi zgradbami v Starem selu spoznavamo, kako so živeli naši predniki na prelomu prejšnjega stoletja. Urejeni eksponati na eni strani govorijo o običajih in vsakdanjem življenju kmeta in njegove družine, na drugi pa prikazujejo različne tradicionalne obrti, ki so jih prebivalci zagorskih vasic pred več kot 100 leti uporabljali za preživljanje svojih družin.

Tako vidimo zbirko kmečkega orodja, kovaško delavnico, pa usnjarsko in krojaško, pa tudi tisti za izdelavo sodov in lesenih otroških igračk. Izvemo, kako so domačini pletli lan, izdelovali lončarske izdelke, ustvarjali čebelje pridelke, klepali in brusili kose za košnjo in žetev, iz šibja pletli košare, pekli kruh v črni kuhinji s krušno pečjo. V kumrovški »stari osnovni šoli« je na ogled rekonstrukcija učilnice in stanovanja učitelja. Ogledamo si lahko številne vrtove, ohišnice, svinjake, kurnike in druge objekte, ki so spremljali in omogočali vsakdanje življenje Zagorcev.

V številnih hišah je na ogled oprema za posebne priložnosti, kot so svatbe, proščenja in drugo. Ob lepo izdelanih velikih lutkah (nekatere so oblečene svečano, pa tudi v nošnjo) je zelo plastično prikazano tudi npr. kaj je bilo tedaj na mizi, kaj so jedli. Na ogled je številno staro pohištvo, pa velika zbirka ljudskih glasbil in nekaj gasilskih vozil, ogledamo si lahko stare razglednice, ob radovednih pogledih pa dobimo tudi kratek uvid v tedanjo »kmečko umetnost (obrt)«. Veliki hrvaški pobožnosti je namenjena zbirka kmečke sakralne umetnosti (pobožni kipci, križi, vezenine z versko tematiko, molitveniki, »moleki« in podobno). Posebna, t.i. pedagoška, zbirka je razdeljena na troje, ogledamo pa si lahko: božične jaslice, velikonočne pisanice in pustne maske.

Na površini 12.640 kvadratnih metrov je tako restavrirano ali rekonstruirano 25 stanovanjskih, 9 gospodarskih in 8 pomožnih objektov (2 koruznjaka, 2 staji za svinje in 4 vodnjaki). Muzejski fond šteje kar okrog 2.800 eksponatov, od katerih je večina v stalni postavi muzeja. Na spletni strani mojsvet.info, ki izredno natančno opiše Kumrovec in Staro selo, lahko izvemo tudi, da so objekte, v katerih prebivalci niso želeli živeti pod muzejskimi pogoji, odkupili, nekateri pa so ostali v izvorni funkciji in jih še danes koristijo bližnji lastniki na južnem delu muzeja. Vsi objekti so obnovljeni ˝in situ˝ kar pomeni, da nobena zgradba ali eksponat ni pripeljan iz drugega kraja ali ambienta, temveč je obnovljen na svojih starih temeljih oz. na istem mestu kjer je stal pri koncu 19. in pričetku 20. stoletja.

Iz napisanega je razvidno, da obisk Starega sela v Kumrovcu toplo priporočamo tudi na spletnem turističnem portalu www.pag.si. Tisti radovednejši si lahko ogledate tudi Titovo vilo. Titova vila je bila zgrajena na bližnjem »hribčku« leta 1947 kot hotel Kumrovec, leta 1962 pa je bila preurejena in spremenjena v Titovo rezidenco. V njej je na ogled pohištvo iz 60-ih let prejšnjega stoletja, mnogi pa si z veliko radovednostjo ogledajo tudi številna Titova darila (te so mu darovali številni državniki iz celega sveta).

Pozornost obiskovalcev Kumrovca pleni tudi propadajoča nekdanja »politična šola Kumrovec« (impozantna zgradba je bila dokončana leta 1981, v njej pa se je kalil »komunistični kader SFR Jugoslavije). Več »pozitive in sreče« bomo vsekakor doživeli, če se bomo ustavili ob »zdencu radosti« (vodnjaku veselja). To fontano so zgradili leta 1987, nahaja se v neposredni bližini Starega sela, ob vodnjaku pa teče »aleja 88-ih rdečih javorov«. Ljubitelje umetnosti opozarjamo na samosvojo kiparsko galerijo Popijač, ki jo vodi zagorski samouki kipar Izidor Popijač – Žiga Bednjanski.

Če vam čas dopušča, se lahko odpravite na nadaljnje raziskovanje hrvaškega Zagorja. Nekaj dodatnih idej boste  zagotovo našli, če se boste lotili branja našega prispevka o čudovitem Velikem Taboru.

Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Kumrovec, Desinić, Zagorska sela

Sorodni članki

Tematski park Sanc. Michael

Pravljična lesena trdnjava Sveti Mihael (Sanc.Michael), ki jo je leta 2017 zgradila družina Otočan, je na ogled v istrski vasici Raponji. Otroci in njih starši, ki se počutijo mladi po srcu, bodo na veliki parceli lahko sodelovali tudi v številnih »igrah«, ki jih bodo prestavile v (viteški) srednji vek.

Nadaljujte z branjem

Muzej krapinskih neandertalcev

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti. Ostanke tega predzgodovinskega človečnjaka so leta 1899 našli tudi v hrvaški Krapini, leta 2010 pa so tam odprli zelo atraktiven muzej.

Nadaljujte z branjem

Grad Veliki Tabor

Verjetno ste že slišali za Veroniko Deseniško, grofico Celjsko?! Ta fatalna ženska, legendarna zgodovinska osebnost, je doma iz kraja Desenić. V neposredni bližini tega naselja dominira srednjeveški grad Veliki Tabor, ki je danes markantna turistična znamenitost hrvaškega Zagorja.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje