Compare Listings

Muzej starih obrti v Humu

Museum of Hum Aura

Museum of Hum Aura je muzej starih obrti s kar 1500 eksponati, ki prikazujejo običaje in tradicijo, preteklost Istre. Kakor razkriva že njegovo ime, je Museum of Hum Aura postavljen v istrskem Humu, ki se hvali z nazivom najmanjšega mesta na svetu.

Museum of Hum Aura

Stalno razstavo Museum of Hum Aura sestavlja skoraj 1.500 muzejskih eksponatov, skrbno razporejenih v 11 tematskih prostorov. Obiskovalci bodo zagotovo dodatno očarani s številnimi možnostmi interaktivnosti, Museum of Hum Aura namreč kar kliče po aktivni udeležbi, po soustvarjanju prekrasne (turistične) izkušnje. Poglejmo podrobneje.

Hum, najmanjše mesto na svetu, ki je samo po sebi turistična atrakcija, je dobil še eno novo znamenitost, in sicer zasebni, privatni muzej, Museum of Hum Aura, ki je v aprilu 2022 odprl svoja vrata. Od same ideje do realizacije postavitve muzeja sta minili dobri dve leti. Preteklost Istre – običaje, obrti, tradicijo – življenje, vtkano v kar enajst tematskih enot, lahko končno doživite v muzeju, ki nosi uradni naslov Museum of Hum Aura (dodatno pa tudi v sosednjem baru z imenom Distillery bar Aura), oboje v lasti podjetnega Mišela Sirotića in njegove družine.

Hum, ki leži na severu Istre (do Buzeta je oddaljen slabih 15 km, do Opatije pa okrog 30 km), – kakor smo že povedali – neuradno velja za najmanjše mesto na svetu, tukaj je tudi svojevrstna hrvaška zibelka in središče glagolice, Hum je torej prava (stara) utrdba hrvaške kulture, tako kot se za novoustanovljeni muzej, Museum of Hum Aura, tudi spodobi.

Ponovimo: stalno razstavo Museum of Hum Aura sestavlja skoraj 1500 muzejskih eksponatov, skrbno razporejenih v 11 zanimivih tematskih prostorov. Vsaka enota je nepogrešljiv segment življenja prednikov in prevladujočih obrti v zadnjih 150 letih v Istri oziroma Humu.

Zato so v muzeju na ogled naslednji tematski sklopi: lekarna, šola, pošta, trgovina, destilarna, čevljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, mlin, delavnica za izdelavo fresk (tukaj je suveren šef Hari Vidović, ki – po želji – tudi vodi skozi samo razstavo muzeja Museum of Hum Aura)  in posebna soba, ki je – kakor se spodobi – posvečena glagolici (tukaj tako npr. najdemo miniaturno slavno Baško ploščo, pa tudi identično repliko Misala kneza Novaka, ki je bila izdelana v le 200 izvodih, s pravimi zlatimi lističi).

Pet muzejskih sob je atraktivno interaktivnih, tako da lahko npr. v stari šoli natisnete razglednico z glagolico in jo pošljete na želeni naslov kar v sosednji muzejski sobi – pošti. Lekarna ponuja vse potrebne sestavine, da ustvarite svojo lastno kremo. Da, tudi to je mogoče v muzeju Museum of Hum Aura.

Že od antičnih časov je znan pregovor, da gre ljubezen skozi želodec – ali obstaja boljši kruh od sveže mlete koruzne moke?! In končno, prefinjene brbončice vam v Museum of Hum Aura & Distillery bar Aura razvajajo z njihovo slavno »bisko« (to je žganje predvsem iz bele omele, ki ga – baje – delajo le v Humu in njegovi okolici).

Hum je bil prvič omenjen že leta 1102 in sicer kot kastel (kaštel). Nato je bila ob kastelu zgrajena prva vrsta stanovanjskih hiš. Museum of Hum Aura je našel mesto v prvi stavbi, tik ob cerkvi, nekoč je bila v tej stavbi tudi pomembna mestna loža, nekoliko v šali bi lahko rekli, da gre za prav prestižno lokacijo v samem srcu Huma. Sedaj, z delujočim muzejem,  nekdanja mestna loža poleg dokumentiranja bogate kulturne dediščine postaja tudi njen novi trajnostni ustvarjalec. Super, kajne?

»Ko smo kupili to hišo, – potomci nekdanjih lastnikov še vedno živijo v Roču -, nismo točno vedeli, kakšen bo njen namen. Verjetno bi lahko uredili hišo za najem, za apartmaje, za mini hotel ali kaj podobnega. A stavbe nikakor nismo želeli spreminjati od znotraj, kar pa bi takšna usmeritev, naložba od nas zagotovo zahtevala.

Namesto tega smo hišo ohranili takšno kot je in se odločili, da bomo odprli muzej, ki bo posvečen starim obrtem, Humu in glagolici. Želeli smo ohraniti tradicijo te pokrajine in miniaturnega mesta samega. Celotno hišo smo pustili točno takšno, kot je bila nekoč, tako da lahko zdaj zlahka vidimo, kako se je tam živelo pred približno sto leti, je za portal www.helloistria.com, razložil Mišel Sirotić, sedanji lastnik hiše in glavni snovalec muzeja Museum of Hum Aura.

Desetletja zapuščeno hišo v Humu Mišel Sirotić očitno kupi v želji, da bi strast do starih predmetov prenesel na prihodnje rodove. Z odprtjem Museum of Hum Aura družina Sirotić nadaljuje tlakovano pot, ki se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začela revitalizacija istrskega Huma. Vse v želji, da se prepreči odhod zadnjih prebivalcev iz najmanjšega mesta na svetu (danes tam živi še 28 ljudi!). To jim je (takrat) tudi uspelo. Ker Hum živi še danes.

Tako so v okviru t.i. Aleje glagolice postavili 11 spomenikov in obnovili starodaven ljudski običaj po katerem 11 sodnikov (v Humu jih imenujejo »žudiga«) na prvi poletni dan izvoli novega župana Huma. Danes je najmanjše mesto na svetu po zaslugi družine Sirotić dobilo prvi muzej, sploh pa ni naključje, da je tudi tematskih muzejskih soban tudi točno 11.

Z odprtjem Museum of Hum Aura je podjetna družina Sirotić naredila pomemben korak pri ohranjanju in vrednotenju zgodovinskega jedra Huma in krepitvi identitete skupnosti severne Istre, lahko bi celo rekli, da v Humu preteklost severne Istre postaja tudi njena sedanjost.

Ko se sprehajamo skozi Museum of Hum Aura, zlahka ugotovimo, da prav tako urejeni muzejski prostori omogočajo, da se mlade generacije na zanimiv način seznanijo s starimi običaji, starimi časi. Nekoliko starejši pa se ob ogledu muzejskih eksponatov zlahka spomnimo na tiste, sedaj že neverjetne, čase brez vsakodnevne tehnologije, tehnike.

Andrea Pančur je na svoji spletni strani www.andreapancur.com ob koncu svojega sestavka o muzeju Museum of Hum dodala: »Ob izhodu iz muzeja so nas usmerili do 30 metrov oddaljene trgovine s spominki. Ko smo tam pokazali muzejsko vstopnico, smo v dar prejeli keramično srce, nato pa je sledila še degustacija različnih domačih napitkov (žganic, likerjev) in marmelad.

Obvezno poskusite »bisko«, značilno »žgano« pijačo iz Huma. To istrsko žganje je že dokaj dobro znano, izvirni recept v glagolici je menda star kar dva tisoč let, v istrske kraje pa naj bi ga prinesli Kelti. Poleg trgovine s spominki vas bodo zagotovo usmerili tudi v Distillery bar Aura, kjer morate obvezno poskusiti najmanjši meni na svetu, ponaša se z najmanjšo kavo in najmanjšo palačinko«.

Mimogrede (in za sam konec), Mišel Sirotić je skupaj z družino sicer ustanovitelj blagovne znamke Aura, znane po proizvodnji petindvajsetih vrst ekskluzivnih tradicionalnih žganj, likerjev in marmelad iz samoniklih zelišč in divjih sadežev, pridelanih v okolju prijaznem okolju, pa tudi dveh ginov, filtriranih skozi aktivno oglje.

Družina Sirotić, destilarna imajo v Buzetu, se ponaša kar s 24 zlatimi medaljami na evropskih in svetovnih tekmovanjih ocenjevanja alkoholnih pijač. Ampak to je že neka druga zgodba, ki jo bo treba na www.pag.si, portalu o hrvaškem turizmu, še spisati, vsi neučakani radovedneži pa hitro kliknite na spletno stran www.aura.hr.

Ps. Za pomoč pri pripravi teksta ter za fotografije se uredništvo www.pag.si zahvaljuje podjetju Aura proizvodi d.o.o.

Sorodni članki

Velike zveri v Stari Sušici

V Stari Sušici, tam v zelenem srcu Hrvaške, v Gorskem kotarju, je od leta 2021 na ogled svojevrsten turistični sladkorček: »Centar za posjetitelje o velikim zvijerima« (slovensko: Center za obiskovalce o velikih zvereh, mogoče bi bilo lepše Center za velike zveri?!). Center je zasnovan kot prostor, ki obiskovalcem na inovativen in zanimiv način približa posebnosti in vrednote ohranjenega območja Gorskega kotarja, kjer živijo mogočni medvedi, volkovi in risi.

Nadaljujte z branjem

Za križen

Na otoku Hvaru že dolgih pet stoletij praznujejo veliko noč na prav poseben način – z znamenito procesijo 'Za križen' (križ, razpelo). Gre za edinstven obred posebne pobožnosti ter izraz verske in kulturne identitete prebivalcev osrednjega dela otoka Hvara. Za križen je ime za tradicionalno nočno procesijo (prehodi se okrog 25 kilometrov), na otoku Hvaru, v krajih Vrbanj, Vrboska, Jelsa, Pitve, Vrisnik in Svirče. Leta 2009 je bila hvarska tradicija procesije Za križen vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Moreška, ples z meči

Turistom na otoku Korčuli obvezno, torej popolnoma brez zadržkov, priporočamo ogled viteške igre, plesa z meči. V mestu Korčula se izvaja ples z imenom moreška, v nekaterih drugih otoških krajih (Pupnat, Blato, Žrnovo, Čara, Blato in Vela Luka) pa si lahko ogledamo ples kumpanija. Oba plesa sta si (zelo) podobna, vsekakor pa moramo poudariti, da je nastop korčulanskih plesalcev, pa naj plešejo moreško ali kumpanijo, zares zelo atraktiven.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.