Compare Listings

Podzemni svet »špilje« Biserujke

Biserujka je jama oz. »špilja«

Pravi turistični bonbonček je kraška jama Biserujka na otoku Krku. Čeprav je relativna majhna, jo turisti zelo radi obiščejo. Še posebej v najbolj vročih poletnih dnevih, ko je zunaj peklenskih 30 plus stopinj Celzija v jami Biserujka pa se temperatura giblje okrog 15 stopinj Celzija.

Biserujka je jama oz. »špilja«

Ugotovili smo torej, da je ob obisku jame Biserujke priporočljivo obleči »nekaj toplejšega«. Kje pa sploh najdemo jamo Biserujko? Na severozahodnem delu otoka Krka, na meji med občinama Omišalj in Dobrinj, v bližini zaselka Rudine, ki smo ga omenjali že v prispevku z naslovom Dobrinj je zelo popularen med Slovenci.

Če poskusimo nekoliko precizneje geografsko umestiti Biserujko, lahko naštejemo nekaj krajev in njihovo (»cestovno«) oddaljenost od jame v kilometrih: Omišalj (12), Njivice (14), Čižići (4), Šilo (12), Malinska (13), Vrbnik (18), mesto Krk (22) in most na otok Krk (14). Do velike in pristaniške Reke je že nekoliko dalje (36 km in okrog 45 minut vožnje trdi google maps).

Jama Biserujka ima tako kot številne druge jame različne nazive, nekateri jo imenujejo tudi  »Vitezićevom špiljom« ali »Slivanjskom jamom« (brez prevoda iz hrvaščine). Po narodni legendi je bila jama Biserujka poimenovana po zakladu, ki je bil skrit v njej, pripadal pa je lokalnim piratom.

Urbana legenda trdi, da so zaklad kasneje preselili iz jame Biserujke, novo in natančno lokacijo pa naj bi “poznal samo Ive Gospodin”, čigar hiša je postavljena na samem vhodu v naselje Rudine. No, mogoče boste vi imeli noro srečo in našli skrit zaklad popolnoma brez tuje pomoči?! 🙂

Čeprav so domačini jamo Biserujko nedvomno poznali že od »starih« časov, prvi uradni zapis o njenem obstoju datira iz leta 1834, ko so v njej aretirali nekega tihotapca iz Senja. Okoli leta 1850 so vhod v jamo zaprli z vrati, kar je bilo prvič na Hrvaškem, da je bil uporabljen takšen način zaščite jame.

Toda kljub varovanju, je bila v jami Biserujka narejena določena škoda. Hrvaška wikipedija je na to temo zapisala približno takole: »Med 150 letnim obiskovanjem Biserujke so številni nespametni obiskovalci bolj ali manj poškodovali notranjost same jame.

Odkrušene ali zlomljene kapnike je nemogoče obnoviti. Številni grafiti so bili izbrisani, le najstarejši, tisti iz leta 1859, so še vedno ohranjeni«.

Že leta 1913 so jamo uredili za turistične obiske; ob vhodu so zgradili hišo in stopnice v podzemlje. Leta 1967 in potem še leta 1997 je bila jama Biserujka »modernizirana«: prenovljene so bile steze in ograje, nova postavitev električnih luči sedaj omogoča mnogo boljši uvid lepot, ki jih ponuja ta krška kraška jama. Biserujka je edina kraška jama na otoku Krku, ki je urejena za sprejem obiskovalcev, načeloma je jama odprta od aprila do novembra.

Vstopnice je mogoče kupiti v hišici nad samo jamo, za otroke je cena 20 kun, za odrasle pa 30 kun.

Opozarjamo, da lahko jamo Biserujko obišče naenkrat le omejeno število ljudi, zato morajo individualni gostje čakati na ogled jame dalj časa v primeru večjih skupin. Glej tudi uradno spletno stran: www.spilja-biserujka.com.hr.

Jama je enako privlačna za otroke in odrasle, zato je privlačna mini turistična destinacija za družinski izlet. Dostop do same jame Biserujke je lepo označen, avto lahko parkirate na urejenem parkirišču.

Okoli jame Biserujke se nahajajo različne informativne table, pa tudi poučna steza, ki vodi od jame do Slivanjskega zaliva in traja približno pol ure. Čeprav je krajina v okolici jame Biserujke pretežno pusta in kamnita ter je na prvi pogled nezanimiva, se odlikuje po nekaterih posebnostih, zaradi katerih jo je morebiti vredno bolj natančno spoznati.

Biserujka se ponaša s polno zbirko čudovitih stalaktitov, stalagmitov ter kalcitnih stebrov, v jami pa so našli tudi kosti velikega jamskega medveda, stare približno 16 000 let (ta naj bi tukaj živel ob koncu ledene dobe, ko je bil otok Krk še povezan s celino).

Jami Biserujki daje posebno vrednost endemitski rakec Alpioniscus christiani (Krčka špiljska babura), ki je zanj edino prebivališče na celem svetu. Poleg njega v jami živijo tudi številni polži, stonoge in pa tudi netopirji.

Najnižja točka jame Biserujka je izmerjena na 13 metrov pod ravnijo vhoda, kar je samo 30 metrov nad gladino morja. Biserujka je le 110 metrov dolga, enostavna jama z jamskim vhodom in rahlo nagnjenim jamskim kanalom.

Sestavljena je iz različnih podzemnih prostorov, ki imajo naslednja imena: Vhodni del, Balkon, Okno, Velika dvorana, Severni kanal, Dvorana z mostovi in Cipresna dvorana.

Kaj reči za sam konec tega teksta? Čeprav se jama Biserujka sploh ne more primerjati z našo znamenito Postojnsko jamo, verjamemo, da bomo turisti ob obisku Biserujke vendarle z veliko radovednostjo občudovali čudoviti podzemni svet nenavadnih geomorfoloških oblik.

Na koncu koncev ne gre pozabiti, da lokalni turistični delavci jamo Biserujko redno omenjajo kot eno glavnih znamenitosti otoka Krka, kot naravni čudež, ki ga ne gre zamuditi.

Ps. Za fotografije se spletni portal www.pag.si zahvaljuje turistični agenciji Šilo Turist.

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.