Compare Listings

Malinska, kraj morskih užitkov

»Smaragdno modro morje, borovci in vetrič maestral. Biser otoka Krka in Kvarnerske riviere. Malinska – čisti užitek nepozabnih počitnic. Doživite vse, o čemer ste sanjali za svoj dopust.« S takšnimi besedami vabi turiste iz vseh koncev sveta turistična skupnost Malinska. Upravičeno? Poglejmo skupaj!

Malinska, kraj morskih užitkov

Malinska je (turistično) naselje na otoku Krku na Hrvaškem in sedež občine Malinska-Dubašnica. Občina zajema območja naslednjih naselij: Barušići, Bogovići, Kremenići, Ljutići, Malinska, Maršići, Milčetići, Milovčići, Oštrobradić, Porat, Radići, Sabljići, Sršići, Strilčići, Sveti Anton, Sveti Ivan, Sveti Vid-Miholjice, Turčić, Vantačići , Zidarići in Žgombići.

Malinska torej, skupaj z 20 manjšimi naselji, tvori področje imenovano Dubašnica (»dub« je ime za hrast). Gozdnat zaliv na severozahodni obali otoka Krka, kjer se nahaja Malinska, ima bujno rastlinstvo, veliko zelenja, obdajajo ga pa številne plaže.

Območje Malinske je zaščiteno pred vetrom, odlikuje pa ga tudi blago, zelo všečno podnebje.

S povprečno 260 sončnimi dnevi, 93 deževnimi in 64 dnevi brez vetra prevladuje v Malinski sredozemski tip klime z vročimi in suhimi poletji (okrog 30 stopinj Celzija) ter blagimi in deževnimi zimami.

Predvsem zaposlene v turizmu veseli dejstvo, da se kopalna sezona začne že v maju in traja vse do oktobra.

Zaradi plitkega morja in slabih morskih tokov v tem obdobju se temperatura morja nikoli ne zniža pod prijetnih 20 stopinj Celzija.

Malinska je od krškega mostu oddaljena 15 km, od mesta Krk pa 12 km. Tudi letališče Reka je oddaljeno le 12 km. Do Baške na »drugem koncu otoka Krka« je od Malinske okrog 32 kilometrov, kar pomeni okrog pol ure vožnje z avtom, do zanimivega Vrbnika je le 17 kilometrov. Skratka, destinacija Malinska nam omogoča odlično izhodišče za različna in lepa »izletnikovanja« po celotnem otoku Krku.

Nekoliko dlje so, seveda, od Malinske oddaljeni kraji na kopnem, na celini: Reka (37 km), Crikvenica (30 km), okrog uro vožnje pa sta oddaljena razgledna Učka in narodni park Risnjak. Dodajamo le še, da je do Ljubljane 150 km, do Maribora pa je, po avtocesti, mimo Zagreba skorajda 300 kilometrov.

Občina Malinska-Dubašnica z okrog 3.200 prebivalci, na površini 76 kvadratnih kilometrih, živi predvsem od turizma. Seveda pa tako ni bilo ob njenem nastanku, v preteklosti so ljudje v teh krajih živeli predvsem od poljedelstva in živinoreje. Sicer pa se sama zgodovina Malinske začne v 15. stoletju z izgradnjo mlina (čakavsko: malin), po katerem je Malinska dobila ime.

Hrvaška enciklopedija razvoj področja Malinska-Dubašnica opiše približno takole: »V drugi polovici petnajstega stoletja je bilo versko središče celotne Dubašnice cerkev sv. Marije Magdalene v Portu (ob kateri je bil leta 1480 zgrajen glagoljaški samostan).

Župnijski center so okoli leta 1500 preselili v obnovljeno in razširjeno cerkev sv. Apolinara (iz 12. stoletja), ki se je nahaja v bližini vasi Bogovići (danes pa je geografsko povezana z Malinsko).

Od 16. stoletja se je v Malinski zaradi ugodnega geografskega položaja začelo razvijati pristanišče. Konec 18. stoletja je bila zgrajena cesta za prevoz lesa, olja in drugih kmetijskih in živinorejskih izdelkov iz notranjosti otoka do samega pristanišča«.

Prve hiše v bodočem naselju Malinska so bile zgrajene šele med letoma 1788 in 1795, vendar je bilo naselje Malinska vse do konca 19. stoletja zelo majhno.

Razvoj Malinske je neločljivo povezan s pristaniščem ter letom 1880, ko se je pred Malinsko zasidrala prva večja ladja, parnik.

Takrat se je tudi začela nova veja gospodarstva Malinske – turizem; sprva je bil izključno lovski, od 20. stoletja pa sta se pospešeno razvijala tudi zdravstveni in kopališki turizem.

Ob vsem tem turističnem bumu so se zaselki vse bolj združevali, Malinska je postajala vse večja, vse bolj razvita, število prebivalcev je naraščalo.

Turistična skupnost Malinska je že povedano strnila v naslednjem odstavku: »Kot zavarovano pristanišče je v davnih časih služila kot zaklonišče za plovila in predah od vremenskih neprilik.

Dolgo je bila Malinska nenaseljen kraj zaradi strahu pred gusarji in neželenimi obiskovalci. Na začetku 19. stoletja so začeli Malinsko naglo naseljevati, najbolj zaradi vse večjega izvoza drv v Benetke in Reko.«

Vsekakor, ko omenjamo Malinsko, ne moremo mimo znamenitega Haludovega. Daljša in zanimivejša prispevka si lahko preberete na teh dveh povezavah: Lepi zapuščeni kraji – nekoč najrazkošnejši hotel komunistične Evrope in Seks, droge in samoupravljanja.

Za vse tiste, ki ne marate dolgega branja, dodajamo kratko »pojasnilo«, ki smo ga našli na hrvaški wikipediji.

Tako nekako so zapisali: »Zenit razvoja Malinske je bil v sedemdesetih letih, ko je bil odprt hotelski kompleks Haludovo. Ko je bil leta 1971 dokončan, je bil najbolj ekskluzivno turistično naselje (resort) na vzhodni jadranski obali. V sklopu naselja Haludovo je bila igralnica, ki naj bi bila skozi vse leto magnet za bogate turiste. Leta 1972 je v igralnico hotela Haludovo prišlo približno 60 zajčic moške revije Penthouse, ki naj bi igralnici dali potreben sijaj in glamur.

A kmalu je ta poskusna poslovna povezava med ameriškim založnikom Bobom Gucionejem in domačimi hotelirji počila. Haludovo ni postalo novi Monte Carlo niti se turistična sezona ni bistveno podaljšala v zimske mesece, vendar je Haludovo vse do privatizacije leta 1990 še vedno delovalo razmeroma dobro«.

Danes je Haludovo žalostna ruševina, ki čaka na boljše čase (beri: odgovorne in pametne investitorje). Vsekakor pa je tudi v takšnem, torej uničenem stanju, Haludovo svojevrstna turistična atrakcija, do katere vodi t.i. rajska cesta.

Turisti, ki se odločijo za dopustovanje v Malinski, se radi peš odpravijo po obmorski poti do bližnje vasice Porat, priporočamo pa, da se ustavite v cerkvi in samostanu svete Marije Magdalene.

Frančiškanski samostan svete Marije Magdalene je bil ustanovljen leta 1480, današnji samostan in cerkev sta bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja v poznogotskem slogu.

V sklopu frančiškanskega samostana sv. Marije Magdalene se nahaja samostanski muzej, v katerem je zbirka cerkvenih umetnin in arheoloških eksponatov iz širše okolice. Samostan »skriva« tudi veliko knjižnico in etnografsko zbirko.

Posebne pozornosti naj bo vreden t.i. Glagoljaški lapidarij, ki ga odkrijemo v odprtem preddverju samostana. Na stenah so pritrjeni odlivki najpomembnejših in najbolj znanih glagoljaških spomenikov Hrvaške, od Krškega napisa, Baške plošče in drugih, vsega skupaj kar 14 odlitkov.

Sakralno kulturno dediščino na območju občine Malinska-Dubašnica dopolnjujejo tudi številne druge cerkve in kapelice, svojevrstno turistično in versko atrakcijo pa predstavlja ogromni t.i. Fumak (zaobljubni križ), postavljen leta 2000. Višina stoječega lesenega tramu je 6,6 metra, dolžina poprečnega tramu pa 3,5 metra.

Baje je to najtežje in največje leseno razpelo v celotni Evropi?!  Ta veliki križ je dal kot zaobljubo, v znak hvaležnosti za ozdravljenje zaradi posledic vojne, postaviti Petar Trp, povratnik iz daljne Avstralije.

V času pozne antike (5. – 6. stoletju) je bil sezidan sakralni sklop, ki ga danes poznamo kot arheološko nahajališče Cickini. Zbirka arheoloških najdb Cickini se nahaja v kraju Sv. Vid – Miholjce pri Malinski. Zbirka je dobila ime po arheološkem najdišču Cickini, ki leži v gozdu severno od naselja. Turiste-raziskovalce vabimo, da si daljši zapis o arheološkem nahajališču Cickini preberejo kar na straneh turistične skupnosti Malinska. Celotna spletna stran je prevedena tudi v slovenščino, kar je treba posebej pohvaliti.

Tradicijo in običaje zelo dobro predstavljata lokalna, »dubašljanska«, folklora in pa star ljudski praznik imenovan »sensa«.

Dubašljanska narodna noša zmeraj pritegne pozornost. Sestavni deli dubašljanske folklore, piše TZ Malinska, pa so še: narodno petje – kanat, igranje na ljudska glasbila – sopelah in  ljudski ples – tanac. Ljudsko petje in igranje sopela se izvaja v edinstvenem tesnem intervalu (lestvici, ki jo je leta 1925 odkril Ivan Matetič Ronjgov). Takšen glasbeni idiom ne obstaja v nobeni drugi evropski glasbi, zato jo je UNESCO uvrstil na prestižni seznam svetovne nematerialne dediščine.

Kaj pa je »sensa«? Sensa se kot cerkveni praznik praznuje oziroma kot narodni običaj organizira na štirideseti dan po največjem katoliškem prazniku, veliki noči. Sensa je ljudski običaj, ki ga že stoletja negujejo v teh krajih.

To je dan tekmovanja v teku ali po domače rečeno ”teči za sir”, ki izhaja iz kolektivnega spomina na čase, ko se je večina prebivalstva preživljala z živinorejo. Skupaj s tem običajem so povezani tudi turistični Dnevi sira, ki trajajo cel teden.

Seveda zagnani turistični delavci ponujajo tudi številne druge prireditve skozi celo leto, znane so odlične poletne veselice (fešte »Malinarske noči«) in pa jesensko-športna Malinska Run in Malinska Trail. Ljubitelje likovne umetnosti vabi Galerija svete Nikole, amaterske kolesarje in pohodnike pa številne atraktivne poti, ki so čudovito označene.

Številni turisti, ki se v Malinsko radi  vračajo leta in leta, hvalijo tudi lokalne kulinarične specialitete (klasična mediteranska kuhinja, odlične domače testenine in neprekosljivi morski sadeži).

Seveda pa so verjetno najpomembnejši glavni turistični adut Malinske številne plaže, ki jih obiskovalci Jadrana redno uvrščajo med najlepše na Hrvaškem. Raznolika obala otoka ponuja paleto zelo različnih plaž: od skalnatih, peščenih in prodnatih do skritih zalivov.

Predlagamo, da nam kar sami sporočite, katera plaža (od naštetih) je vam osebno najlepša: plaža Maestral, plaža Rupa, plaža Draga, plaža Vrtača,  plaža Ribarsko selo, plaža Haludovo, plaža Rova, plaža Vantačič, plaža Valica, plaža Uhič, plaža Portić.

Ko odkrivamo čudovito raznolikost teh plaž v kraju Malinska in njegovi neposredni okolici, se zavedamo, da bomo morali o njih spisati prav poseben in daljši članek. Prav veselimo se tega obiska, tega raziskovanja in tega zares težaškega novinarskega dela. 🙂

Seveda pa bomo poseben članek, takoj ko bo zgrajen (dokončanje načrtujejo decembra 2021), objavili tudi o interpretacijskem centru morske dediščine (hrvaško: Interpretacijski centar maritimne baštine). Skorajda zagotovo bomo članek objavili v naši kategoriji »turistični biseri«, saj bo velika in moderna zgradba »dobesedno na novo zaznamovala kraj Malinska«.

Slovenski portal emorje.com poroča, da »bodo poleg interpretacijskega muzeja, stalne zbirke in multimedijskih predstavitev, v sklopu centra dobili svoje prostore tudi Turistično združenje Malinska, pa tudi Jadralni klub Malinska in ŠRD Lastavica, katerih člani bodo tudi poskrbeli, da bo pred interpretacijskim centrom ob Rivi velike barke na vezu manjša flota tradicionalnih plovil, ki že nastaja«.

Tako, pa imamo razlog več, da obiščemo Malinsko.

Počasi končujemo s tem uvodnim tekstom. Ugotovili smo, da je Malinska enako primerna za družinske, aktivne ali »zabavne« počitnice, saj ji je uspelo različne vrste počitnic uskladiti s stoletno turistično tradicijo, tako da lahko vsak obiskovalec zlahka najde nekaj zase v zelo raznoliki turistični ponudbi. Se torej vidimo v Malinski, tam na severozahodni obali Krka?

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Malinska.

Sorodni članki

Trpanj, dom ponosnih faraonov

Trpanj je slikovit dalmatinski kraj, na polotoku Pelješac. Trpanj je torej obrnjen proti celini, iz Ploč redno vozi trajekt (na velikem valobranu nas najprej pozdravi kip Velike Gospe - Zvijezde Mora). Trpanj je bil nekoč predvsem kraj ribičev in kmetov, danes pa je prava turistična oaza Pelješca.

Nadaljujte z branjem

Promajna ime dolguje Soncu

Promajna je še eden izmed čudovitih turističnih biserov na ogrlici Makarske riviere. Dolga, »glavna«, bela in prodnata plaža, ki je blagodejno osenčena z dišečimi borovci in opremljena z vsemi potrebnimi večjimi ali manjšimi turističnimi objekti, čisto in toplo morje, izredno čist zrak, ki pihlja iz Biokova ali morja, ter odlično ohranjeno naravno okolje so glavne značilnosti dalmatinske Promajne.

Nadaljujte z branjem

Novi Vinodolski, varuh Vinodola

Novi Vinodolski turiste hitro očara. Ne verjamete? Torej moramo iz rokava hitro potegniti nekatere vinodolske turistične adute. Ekspresno naštevamo: vijugasto staro mestno središče nad morjem (s prepoznavnim, visokim, belim zvonikom), promocijski otoček San Marino, razgledišča »Oči Vinodola«, prosto živeči konji, nebeški labirinti (in bližnja steklena kapelica) ter razgibana obala (s številnimi plažami in dvema pristaniščema - »marinama«).

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.