Compare Listings

Zdravje, ljubezen in kuža

Crikvenica: Kvarner na dlani

Crikvenica je najbolj znano turistično središče in klimatsko zdravilišče v Kvarnerju. Glede na to, da ima Crikvenica odlično klimo, lahek dostop do krasnih plaž ter dejstvo, da začetki turizma v Crikvenici segajo vsaj v daljno leto 1888, bi znal prvi uvodni stavek, ki ga je zapisala wikipedija, držati kot pribit.

Crikvenica: Kvarner na dlani

Na drugem, specializiranem portalu, wiki-potniku, pa so med drugim zapisali: »Poleg naravnih lepot, čistega morja in gostoljubnih ljudi, je glavni razlog za počitnice v Crikvenici zelo prijetno, stabilno in zdravo mediteransko podnebje, ki ima mikroklimo z blagimi zimami in zmernimi poletji. Crikvenica premore tudi dolge peščene in prodnate plaže, ki nudijo užitek za stare in mlade. Crikvenica je uradno postala priznana kot zdraviliško mesto leta 1906«.

Vendar ne bomo najprej govorili o turizmu, najprej bomo na hitro podali osnovne podatke o Crikvenici. Mesto Crikvenica se nahaja na zahodu Hrvaške, v Kvarnerskem zalivu, le 35 kilometrov je oddaljeno od Reke, pljunek čez morje leži otok Krk, administrativno Crikvenica spada »Primorsko-goranskoj županiji«. Skozi mesto teče rečica Dubračina, ki se – seveda – izliva v morje. V neposredni bližini mesta Crikvenica najdemo še naslednje »satelitske« kraje: Jadranovo, Dramalj in Selce. Skupni seštevek vseh prebivalcev omenjenih naselij je dobrih 11 tisoč, sama Crikvenica naj bi imela po hrvaških statističnih kazalcih nekaj manj kot 7.000 človeških duš.

Foto: Ivo Bioćina in HTZ

Crikvenica ima, kot večina priobalnih mest, bogato zgodovino. Mi bomo preteklost le bežno preleteli in sicer skorajda v telegrafskem slogu:
– Za »staro Crikvenico« se smatra naselje Kotor, ki je bilo umeščeno na vrhu bližnjega hriba. Kotor, večje naselje s petimi cerkvicami, je leta 1776 strašen požar popolnoma uničil. Ljudje so se umaknili bližje obali, Kotor je postal mestece duhov, sedaj so tam le še ruševine.
– Najstarejše dokaze človekovega bivanja v Crikvenici so tam pustili Iliri, od Rimljanov pa si je za zapomnit njihovo poimenovanje Crikvenice in sicer Ad Turres. Hrvati, ki so kasneje poselili to območje, so Ad Turres prevedli v »Pri stolpih« (hrvaško: Kod tornjeva).
Današnje ime je mestece Crikvenica dobila po cerkvi (v narečju crikvi) nekdanjega »Pavlinskega« samostana, ki ga je 1.412 dal zgraditi ban Nikola Frankopan. Frankopani so bili gospodarji teh prostorov kar 450 let, pod njimi je bil leta 1288 spisan t.i. Vinodolski zakon, ki je prvi »pravni dokument pri Hrvatih« in eden izmed zgodnejših v Evropi. Zakon je bil spisan v hrvaškem jeziku v glagoljici.
– V letu 2012 so v Crikvenici obeležili 600 obletnico prve omembe v uradnih dokumentih.
– Pomembno je omeniti, da je bila Crikvenica vso preteklost zelo povezana z Vinodolom (dolina vina!!!) ali Vinodolsko dolino. Kraji Drivenik, Tribalj, Grižane in Bribir v Crikveniškem zaledju so zmeraj pomembnejši za razvoj Crikvenice (in njenega turizma; tam med drugim najdemo tri gradove družine Frankopanov, glej tudi http://frankopani.eu/).

Foto: Bojan Haron Markičević in HTZ

Več o kulturno-zgodovinskem položaju Crikvenice skozi čas lahko izveste več, če obiščete mestni muzej. Od starejših zgodovinskih objektov si morate v Crikvenici ogledati predvsem Cerkev Blažene Device Marije, ki je najstarejša ohranjena cerkev v Crikvenici in predstavlja stari del mesta. Nikola IV Frankopan jo je dal, kakor smo že omenili, zgraditi leta 1.412, ob izlivu Dubračine v morje. Vredna ogleda pa je tudi cerkev svetega Antona Padovanskega (zanimivost; ima kar 35 metrov visok zvonik, ki pa je bil končan šele v prvem desetletju 21. stoletja).

Naslednje dokaj pomembne turistične točke, znamenitosti pa so tudi:
– Akvarij, ki ga najdemo na Vinodolski ulici 8 v centru mesta. Na 200 kvadratnih metrih površine nam ponuja na ogled več kot 10 vrst rib iz Jadranskega morja ter približno 50 vrst tropskih vrst rib. Glej tudi: http://aquariumcrikvenica.com/.
– Bronasti kip ribiča, ki je delo akademskega kiparja Zvonka Carja in je bil postavljen v Crikveniškem pristanu v spomin na ribiče mesta.
– Spominski atelje Zvonka Carja, ki se nahaja na mestni plaži. Zvonko Car (1913-1982), njegov talent je v Crikvenici opazil že slavni pisatelj Vladimir Nazor, ki je bil v Crikvenici direktor doma za otroke. Car je z Nazorjevo pomočjo postal učenec znanega hrvaškega umetnika, kiparja Ivana Meštrovića. Njegova najbolj znana dela Zvonka Cara so: kamniti kip Matere Božje pred župnijsko cerkvijo Blažene Device Marije, doprsni kip pisatelja Vladimirja Nazorja, bronasti kip dekle z Galebom v Opatiji, itd.

Omembe vredni so tudi: Vremenska postaja in sončna ura v parku Stjepana Radića. V tem parku najdemo tudi istoimenski kip hrvaškega politika Stjepana Radića, v burnih letih po prvi svetovni vojni je bil vodja Hrvaške republikanske kmečke stranke. Bil je trn v peti jugoslovanskega kralja Aleksandra, zelo je nasprotoval (srbski) centralistični politiki Nikole Pašića, dolgoletnega predsednika Kraljevine SHS (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev). Radića je leta 1928 v skupščini ubil srbski nacionalist, atentat je bil povod za veliko politično krizo.

Foto: Bojan Haron Markičević in HTZ

Vendar mnoge turiste ne zanimata zgodovina, še manj pa politika. Mogoče jim je na lestvici vrednot zelo visoko predvsem zdravje?! Ti so izbrali odlično destinacijo za svoj dopust saj je Crikvenica zdraviliško mesto že več kot 100 let, natančneje – od leta 1906. Za korenine zdraviliškega turizma so domačini lahko zahvalni samostanu, ki je veliko pozornost namenjal medicini in lekarništvu.

Redovniki, menihi so pridno preučevali medicinske rokopise, skrbno prebirali knjige o medicini, gojili zdravilne rastline, del samostana so v določenih obdobjih namenili celo za bolnišnico. Ta dobrohotnost in ekspertnost ljudi, potem pa tudi odlične vremenske razmere (sonce – tega je čez 2.500 ur na leto, morje, zrak) so postavili odlične temelje za crikveniški »zdravilni turizem«. Omenimo le še nekaj ustanov, ki nosijo zastave zdraviliškega turizma: Thalassotherapia Crikvenica, Poliklinika za baromedicinu OXY, Terme Selce, hotel Therapia in Poliklinika Katunar.

Za zdravo življenje, pa čeprav ne tako zelo intenzivno, pa bodo skrbeli vsi tisti turisti, ki si bodo privoščili: hraber tandemski skok z jadralnim padalom, spretnostno zabavo v adrenalinskem parku (www.adrenalinpark.eu), razgibano kolesarjenje, lahkotno hribolazenje, čudovito potapljanje, morski ribolov ali pa »ljubezensko« sprehajanje. In sicer po t.i. »Ljubavni cestici« (cesti ljubezni), v bližnji okolici samega mesta Crikvenica. Baje je na tej romantični stezi vsaj 10 odličnih lokacij za najbolj uspešnega od vseh zdravil – poljub. In če zaljubljencem ne bo dovolj cesta, lahko za posladek poiščejo še »Mediteranski labirint ljubezni« ter se izgubijo med 400 grmi lovorja in številnimi energetskimi kamni in središči, ki jih ponuja neskončna predanost ljubezni.

Foto: Bojan Haron Markičević

Ko se boste naužili ljubezni, je mogoče čas, da se posladkate z najbolj razvpito lokalno gastronomsko specialitetotorto Frankopan ali pa se odpravite na enega izmed številnih izletov (saj ste vendar na odličnem izletniškem izhodišču). Enostavno se boste z ladjo prepeljali na otoka Rab ali Krk, na voljo pa so tudi organizirani izleti  v nacionalne parke (Plitvička jezera, Brioni, Risnjak, Severni Velebit in Krka), dokaj blizu pa so tudi Opatija, Istra, Benetke in naša Postojna s svojo atraktivno jamo in človeškimi ribicami.

Za konec, vsem domačin in tujim turistom so na voljo čudovite peščene ali prodnate plaže. Še posebej pa bodo zadovoljni vsi lastniki štirinožcev, saj je Crikvenica znana kot zelo »psom naklonjena turistična destinacija«. To dokazuje tudi »čisto prava pasja plaža, z barom za pse« – ampak to je pa že zgodba za nek drug tekst, fotogalerijo, neučakanec pokukaj tukaj: www.rivieracrikvenica.com/smjestaj/crikvenica/montys-dog-beach-and-bar.

Počasi zaključujemo, smo vas že prepričali v obisk Crikvenice? Še ne? Potem pa bomo iz rokava potegnili še zadnjega aduta in vas povabili na številno zabavne prireditve: maškare, ribiški teden, primorsko noč, plavalni maraton, Jakovlja, Jakovarska vesla (tekmovanje v lesenih čolnih na vesla), Ad Turres dnevi (to je kulturno-zabavni dogodek, ki se je nekoč imenoval Antična noč). Skratka, če bi se radi v časovnem stroju vrnili v rimske čase … obiščite Crikvenico oz. Ad Turres. Crikvenica zagotovo čaka na vas, v vseh letnih časih.

Foto: Ivo Bioćina in HTZ

 

Sorodni članki

Seget Vranjica, mir in sproščenost

Seget Vranjica je obmorsko dalmatinsko naselje v občini Seget, upravno gledano je del t.i. Splitsko-dalmatinske županije. Seget Vranjica je majhen kraj v prijetnem sredozemskem okolju in (načeloma) ima vse, kar potrebujete za prijeten in (predvsem) miren turistični dopust. V Seget Vranjici ne pričakujte hrupnih in velikih zabav (razen, če si jih ne boste naredili sami), zagotovo pa Seget Vranjica nudi prav vse možnosti za »blaženo umirjeno morsko sproščenost«. Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem

Seget, Seget Donji

Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem