Compare Listings

Jadran: splošni podatki plus zanimivosti

Jadran, hrvaški diamant

Jadran oziroma Jadransko morje, predvsem »hrvaški del Jadrana«, je v našem tokratnem fokusu. Verjetno v Sloveniji ni odraslega človeka, ki še ni slišal za Jadran in čarobno Jadransko morje; velika večina od nas je na Jadranu preživela številne nepozabne počitnice, dopustniške dni. Odpravimo se torej na modri Jadran.

Jadran, hrvaški diamant

Jadran, Jadransko morje, osvaja s svojo čistostjo in lepoto (številni naravni in narodni parki!), tudi mirom in spokojnostjo. Jadransko morje je del, slana veja Sredozemskega morja. Jadran loči Apeninski polotok od Balkanskega polotoka, pa tudi Apenine od Dinarskih Alp. Poglejmo ducat zanimivosti o Jadranu, še prej pa se sprehodimo skozi nekaj »splošnih informacij o Jadranskem morju«.

Jadransko morje je pravzaprav ogromen zaliv Sredozemskega morja. Širi se v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Države, ki se lahko pohvalijo z obalo Jadrana so Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Črna gora in Slovenija. Jadran, na njegovem področju, ki obsega 138.600 kvadratnih kilometrov, je naseljeno več kot 3,5 milijona ljudi; največja mesta so Bari, Benetke, Durrës (Albanija), Trst (največja luka za tovor) in Split (največja luka za ljudi).

Jadran je torej del Sredozemskega morja med Balkanskim in Apeninskim polotokom, ki sega vse do Otrantske ožine na jugovzhodu pa do italijanske Padske nižine na severu. Otrántska vráta ali Otrántski preliv (italijansko Stretto di Ótranto ali Canale d’Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim. Na najožjem delu, med rtom Otranto na italijanski ter polotokom Kepi i Gjuhëzës na albanski strani je širok okrog 72 kilometrov.

Jadran je dolg 783 kilometrov, njegova povprečna širina je 248,3 kilometra, obsega že omenjenih 138.595 kvadratnih kilometrov, povprečna globina Jadranskega morja pa je 173 metra.  Jadransko morje je najbolj plitvo na skrajnem severozahodnem delu (Tržaški zaliv, 24 do 26 m). Južnejši del Jadrana, t.i. »južnojadranski bazen«, je globlji in globine tam dosegajo okrog 1.200 metrov, wikipedija zapiše, da je največja globina Jadrana 1233 metrov.

Slanost Jadranskega morja je tam okrog 38-39 promilov, je večinoma nižja od slanosti Sredozemskega morja, ker Jadran s svojimi številnimi rekami (Pad, Soča, Krka, Neretva, Drina, Bojana, Vjosë) zbere tretjino sveže vode, ki teče v Sredozemlje, in deluje kot nekakšen bazen za redčenje slanosti. Kljub temu je na »naših prostorih«, na ustreznih lokacijah, zraslo kar nekaj solin, ki so vredne našega turističnega obiska: Sečovlje, Pag, Nin, Ston). Na koncu koncev velja, da je Jadran – v svetovnem merilu – dokaj slano morje.

Skupna dolžina obale Jadrana je 3.739 km (če se prištejejo še obale otokov 4.102 dobimo skupno številko 7.841 kilometrov). V Jadranskem morju svoje lice Soncu nastavlja okrog 1300 otokov, večina otokov leži ob vzhodni jadranski, oziroma hrvaški, obali. Ob njej je kar 1.246 otokov in otočkov, skal, čeri. Največji (hrvaški) otoki so Cres (406,63 km²), Krk (406,27 km²) in Brač (394,57 km²).

Zaradi svoje razčlenjene obale je Jadran oboževana turistična destinacija, ki ponuja številne turistične atrakcije, turistične bisere in sladkorčke. Smer številnih otokov Jadranskega morja natančno sledi smeri gora na kopnem in ta tip razčlenjene obale imenujemo dalmatinski tip obale, ne samo v Republiki Hrvaški, ampak po vsem svetu. Hrvaška se lahko zahvaljuje tako bogati razčlenjeni obali zaradi zadnje ledene dobe in taljenja ledu, ko se je gladina morja dvignila za približno 100 metrov.

Jadran je relativno toplo morje – temperature površinske vode Jadranskega morja se na splošno gibljejo od 22 do 30 stopinj Celzija v poletnem času in od 12 do 14 stopinj Celzija pozimi (zahodni del Jadrana je izjema, tam lahko temperature morja pozimi padejo tudi na 9 stopinj Celzija). Morski tokovi so v Jadranskem morju topli in tečejo ob hrvaški obali od juga proti severu, ob italijanski obali pa od severa proti jugu.

Med vetrovi so najbolj znani: burja, ki prinaša mraz, jugo, ki prinaša vlažnost, in maestral, ki omili poletno sparino. Vsekakor predlagamo, da si več o vetrovih Jadrana preberete v našem že objavljenem članku, ki nosi naslov: Maestral je “OK”, burja je divja (in s podnaslovom Kakšna je roža vetrov?).

Ste vedeli, da je barva morja odvisna od količine sprejete in razpršene sončne energije, globine morja in rastlinstva na dnu ter kamninske podlage. Barvo morja spreminjajo mikroorganizmi, razni delci in druge snovi, ki morje obarvajo v določeno barvo. Sinje modro morje je tisto, v katerem je malo rastlinskih mikroorganizmov, takšen je tudi Jadran.

T.i. prozornost morja je lahko dodaten pokazatelj čistosti morja, povprečna »prozornost«  Jadrana pa je od 20 do kar 33 metrov, na odprtem morju lahko sega celo do 56 metrov trdijo strokovnjaki za jadransko morje. Žal je slaba stvar visoke prozornosti vod Jadrana tudi pokazatelj biološke revščine, siromaštva. Vendar tudi to dejstvo ne zmanjša lepote Jadrana.

Dodajmo, da bibavica oziroma plimovanje Jadrana ni preveč izrazito. Na južnem delu Jadrana je razlika med oseko in plimo 40 centimetrov in je le redko večja, medtem ko je na severnem Jadranu nekoliko večja. V Istri in Tržaškem zalivu je običajna razlika 1 meter, zapiše enavtika.si. Mimogrede; ste vedeli, da je največja amplituda izmerjena v kanadskem zalivu Fundy, kjer doseže med 15 in 20 metri?!

V Jadran oziroma vsaj v hrvaški del Jadranskega morja se ne izlivajo preštevilne in predvsem »grozno« velike reke, ki s seboj pogostokrat prinašajo tudi velikansko onesnaženje, na tisoče ton smeti. Ravno nasprotno. Jadransko morje in hrvaška obala sta med najčistejšimi v Evropi.

Nič čudnega, da si vsi želimo osvežiti noge in okusiti čare slanega Jadrana. Tudi zaradi čistoče morja, ki pa bi lahko bila vendarle še mnogo boljša (tukaj moramo brez zadržkov stremeti k popolnosti!), ima Jadran zelo velike možnosti za razvoj turizma, ki je ob ribištvu glavna veja gospodarstva.

V Jadranu živijo številne vrste rib, sesalcev, mehkužcev, rakov, iglokožcev, planktona, alg, spužv in drugih živih organizmov. Po nekaterih ocenah lahko v Jadranskem morju vidite med 6.000 in 7.000 rastlinskih in živalskih vrst. Tudi sama prozornost morske vode je dokaj solidna , skorajda odlična, tako da lahko tudi s prostim očesom zaznamo to prekrasno paleto flore in favne.

Številne rastlinske in živalske vrste so še premalo raziskane, zato če v Jadranu naletite na zanimivo vrsto, jo obvezno dokumentirajte, vendar jo spoštujte, ne drezajte vanjo – če je potrebno ji tudi pomagajte, poskrbite zanjo po svojih najboljših močeh.

V lepoto Jadranskega morja ne rabimo dvomiti. Razčlenjena obala, čudovite prodnate in – v nekoliko manjši meri – tudi peščene plaže, pogledi na čudovite gorske vrhove (ob sami hrvaški obali izstopata dolgi Velebit in »makarski« Biokovo), bogastvo gozdov, otokov in otočkov, morskega življenja … In veste, kaj je še nesporno, nedvomno? Atmosfera na (hrvaškem) Jadranu!

Če ste že bili na Jadranu boste zagotovo opazili eno stvar – sproščenost ljudi in lagodnost vsakdanjega življenja. Ljudje na Jadranu si vzamejo čas, ne hitijo kot v Londonu, Tokiu, New Yorku, morebiti tudi Zagrebu. Na Jadranu dan traja dlje, hrana je bolj intenzivna in slajša, ljudje na Jadranu si delijo širše nasmehe, kave se pije veliko in v brezskrbnem duhu, sonce bolj greje, turisti pa počitnikujemo in se počutimo super!

Sledi še ducat zanimivosti o Jadranu, ki jih morebiti niste poznali.

1. Odkod izhaja ime Jadran oz. Jadransko morje?

Izvor imena Adriatic  oziroma Jadran (Jadransko morje) je povezan z etruščanskim naseljem Adria, ki najverjetneje izvira iz ilirske besede adur, ki pomeni voda ali morje. V klasični antiki je bilo Jadransko morje znano kot Mare Adriaticum (Mare Hadriaticum, včasih tudi poenostavljeno na Adria) ali, redkeje, kot Mare Superum, lahko vi rekli “zgornje morje”.

Adria je še danes mesto v severni Italiji. Stoji v Padski nižini, nekoliko severneje od same razvejane delte Pada, dobrih 50 kilometrov južneje od Benetk. V mestu Adria, ki je bilo prazgodovinsko naselje že v petem stoletju pr. n. št. danes živi okrog 20 tisoč ljudi.

Jadransko morje oziroma Jadran, v pesniškem jeziku večkrat omenjeno tudi kot Sinje morje, je v nam »bližnjih« jezikih poimenovano takole: hrvaško, bosansko, srbsko, črnogorsko – Jadransko more, italijansko – Mare Adriatico, nemško – Adriatisches Meer, albansko – Deti Adriatik, madžarsko – Adriai-tenger, grško – Αδριατική θάλασσα – Adriatikí thálassa in angleško – Adriatic Sea.

2. Magični otoki Jadrana

Kakor smo že navedli; neverjetno razčlenjeno obalo Jadranskega morja sestavlja približno 1300 otokov, otočkov, čeri in grebenov. Od tega je stalno naseljenih otokov okrog 50. Kot vidite, je izbira za obisk otokov dokaj velika. Meni osebno so morda najmanjši otoki nekako slajši. Okoli majhnih in manj obiskanih otokov je tudi morje večinoma čistejše in narava je načeloma tudi bolje ohranjena.

Vsi več ali manj poznamo otoke Hvar, Brač, Vis, Korčula, Mljet, Krk, Murter, Rab, Kornate … Kdo pa pozna majhne in čudovite Elafitske otoke: Lopud, Koločep, Šipan in še 10 manjših otočkov pri slavnem Dubrovniku?

Komu je poznan otok Sveti Nikola s kristalno čistim morjem, najstarejšim hrvaškim svetilnikom in delfini, ki so pogosto viden čudež narave vsako leto julija in avgusta? Ali veste za otoček Galešnjak, ki se nahaja v Pašmanskem kanalu in se imenuje tudi »otok ljubezni«, ker ima otoček prisrčno obliko srca?

Otoček Jabuka je eden najbolj posebnih otokov na Jadranu. Mnogi namreč trdijo, da ob približevanju temu otočku začne igla kompasa divjati. Tudi skale otoka Jabuka so nenavadno temne, za razliko od ostalih kamnin na Jadranu, ki so sive ali bele barve. Razlog? Vulkanska tvorba kamnin! Dodatek, vulkanska otoka sta poleg Jabuke tako Brusnik kot Svetac.

Vemo, da ne boste ostali ravnodušni ob »Velikem Brijunu«, največjem otoku v narodnem parku Brioni in nekoč znanem letovišču nekdanjega predsednika nekdanje Jugoslavije – Tita. Pa ste že slišali za otok Susak s samo 150 prebivalci (ki so zelo povezani med seboj in z ZDA) in kjer origano raste kot samonikla rastlina?

Tu je tudi čudovita mirna Silba, ki je bila po mnenju novinarjev Guardiana razglašena za enega izmed desetih najlepših majhnih otokov. Očarajo tudi Šolta, Sveti Klement, Jabuka, Palagruža, Biševo, Proizd in mnogi drugi. Ne glede na to, kateri otok boste izbrali, ne boste zgrešili. Idealno je obiskati čim več hrvaških otokov in uživati ​​v čarih tako majhnih kot velikih otokov, ki jih ponuja modri Jadran.

3. Tudi Jadran ima svoj Mars, morski Mars

Če ste imeli željo po obisku Marsa, lahko zdaj vaše sanje postanejo resničnost. Jadranski otok Pag ima namreč tu in tam pokrajino, ki genialno spominja na drug, še premalo poznan planet. Zato pa so na Pagu tudi zasnovali pohodniško pot z imenom »Life on Mars« (Življenje na Marsu).

Gola in razgibana narava, ki dominira na otoku Pagu, je največji razlog, zakaj ga mnogi raje primerjajo s kakšnim drugim planetom kot z našo dobro staro Zemljo. Hoja po pohodniški poti Life on Mars pomeni obisk povsem drugega sveta, prav posebne narave, ki je ni nikjer drugje na svetu kot na jadranskem morskem otoku Pagu. Pot Life on Mars je primerna za vse: tako manj aktivne kot izredno aktivne. Zato si pripravite svoje avanturistične čevlje in se odpravite na otok Pag, saj vas tam čaka tudi Mars!

4. Galebi so blagovna znamka, zaščitni znak Jadrana

Galeb je simbol Jadrana. Videli jih boste na skoraj vseh otokih in obalnih mestih. Včasih jih je toliko, da se ti zdi, da so edine ptice, ki obstajajo na Jadranu. Če galebov ne vidiš, jih pa slišiš. Proizvajajo specifičen »galebji zvok« in zvesto sledijo ribičem oziroma ribiškim ladjam (ker se veselijo ribjih ostankov).

Galebi so praviloma zelo aktivni povsod, kjer je hrana, še posebej se to lepo opazi v neposredni okolici ribjih tržnic. Galebi so odlični plavalci, zato jih boste pogosto videli plavati ali počivati ​​na gladini biserno čistega Jadranskega morja. Toda pozor, galebi znajo biti zelo pohlepni, požrešni, pa tudi tečni in vsiljivi. Kar so opice na Šrilanki ali Gibraltarju, so galebi na Jadranu.

Wikipedija navaja, da so opisane 103 vrste galebov, med katere uvrščamo tudi čigre, nekoč samostojno družino. Živijo po vsej Zemlji, ob vseh morjih in celinah. Ne samo na Jadranu, ampak v celotni Hrvaški gnezdi približno 13 galebjih vrst. Najštevilčnejša od teh 13 vrst je zaščiteni galeb »klaukavac« (Larus michahellis – rumenonogi galeb) in ga ne najdemo nikjer na svetu, razen na Jadranu in okoliških predelih Sredozemlja. Ocenjuje se, da na Hrvaškem gnezdi vsaj okrog 50 tisoč parov te galebje vrste.

Mimogrede, zanimivo je tudi to, da moškim z Jadrana, šarmerjem in »ženskarjem«, ljudje pravijo “galebi”. Zato, ko slišite zgodbo o galebu z Jadrana, morda ne gre za zgodbo o pernati živali s krili, ampak o čednem mladeniču, ki ima zelo, zelo rad ženske (in njihov denar). 🙂

5. Jadran je tudi slan

Jadran postaja vse bolj slano morje z vrednostmi slanosti tudi do 39 promilov. Mimogrede, trenutna slanost Jadrana je približno 38 promilov, kar je še vedno dokaj slano, ker je povprečna slanost svetovnih morij okoli 35 promilov. 38 promila soli pomeni, da je na kilogram približno 35 gramov soli. Za primerjavo, rekordno slano Mrtvo morje ima slanost več kot 200 g/kg. Vendar pa Jadran ni Mrtvo morje, v Jadranu je življenje zelo živo in v Jadranskem morju se zlahka potapljaš. 🙂

Kar zadeva samo sol, marsikdo ne prenaša soli na koži in laseh, saj lahko sol poleg tega, da daje čar poletju in morju, tudi draži in srbi. Zato se mnogi, takoj po kopanju v Jadranskem morju, stuširajo. Na njihovo zadovoljstvo je na bolj priljubljenih in večjih plažah tušev večinoma več kot dovolj.

6. Tudi ljubezen je na Jadranu bolj sladka

Kolikokrat ste že slišali kakšno nostalgično ljubezensko zgodbo starejših, lahko tudi mlajših? Nič ni bolj romantičnega kot ljubezen na morju. Jadransko morje in njegovo ritmično petje valov, medtem ko sonce poljublja obzorje, nikogar ne pustijo ravnodušnega. Če nisi romantičen po duši, boš to postal med dopustom na Jadranu.

Verjemite, Jadran je idealna turistična destinacija za vse ljubezenske pare, intimne partnerje in tudi družine. Seveda tudi za mladoporočence. Medeni tedni na Jadranu? Boljše od tega ne more biti!

7. Ribič in ribiška ladja

Jadransko morje že stoletja dolgo služi kot neizčrpen vir hrane in denarja za ljudi. Ribolov so poznala vsa ljudstva, ki so naseljevala ta območja: Rimljani, Grki, Iliri, seveda tudi Slovani.  Tradicionalne jadranske jedi so obvezno povezane tudi z morskimi sadeži. Jadran se ponaša z nekaj več kot 400 vrstami rib in petimi ribolovnimi conami.

Ni človeka, ki je obiskal Jadran, ne da bi videl vsaj enega ribiča in njegovo ribiško barko ali čoln. Ribiški čolni znajo biti majhni, beli in preprosti, najdejo pa se tudi zanimivo poslikani in poimenovani. Poleg tega, da ima vsak čoln svojo registracijo, ima tudi svoje unikatno, domišljeno ime.

Če imate radi čolne in ladjice, se sprehodite po pristaniščih in uživajte v klasičnih morskih razglednicah. Na Jadranu zagotovo ne manjka ribiških čolnov in ne profesionalnih ter ljubiteljskih športnih ribičev. Ste vedeli, da lahko tudi vi poskusite svojo srečo v ribolovu? Vse kar morate storiti, preden se podate v ribiško avanturo, je pridobiti ribiško dovoljenje za želeno ribolovno obdobje in nabaviti ribiško opremo.

8. Morska “spiza” (hrana) iz Jadrana je najboljša

Ena stvar zagotovo drži. Zaradi visoke slanosti Jadranskega morja skoraj sploh ni treba soliti jedi iz morskih sadežev, vseh školjk, rib in drugih morskih dobrot. Ob tradicionalni pripravi morskih specialitet se vam bodo praviloma cedile sline. Jadran namreč ponuja morje, ocean gastronomskih dobrot!

Ob škampih na buzari, slavnih klapavicah in ostalih školjkah, ob vseh vrstah jadranskih rib, ki si jih srce poželi, je res velika napaka, če obiščete Jadran in naročate le dolgočasne pice ali hamburgerje. Razen seveda, če gre za pico s kozicami ali burger s hobotnico. 🙂

9. Jadransko morje in trajekti – neprekinjena veza

Plovba, vožnja s trajekti je posebno doživetje za vse ljudi – tako turiste kot domačine. Ne glede na to, kolikokrat se peljete po raznolikih trajektnih linijah, je občutek vedno lep, zmeraj drugačen in nekoliko poseben. Seveda pod pogojem, da nimate izrazite predispozicije za morsko bolezen in da ne plujete ob slabem vremenu, v razburkanem Jadranu.

Mimogrede, Jadrolinija je največje ladjarsko podjetje na Hrvaškem in deluje že od leta 1947. Kar je pomembno vedeti, je neizogibna poletna gneča v osrčju turistične sezone, še posebej v juliju in avgustu. Glede na to, da so v tem obdobju tudi cene najbolj vroče in visoke (kot sama temperatura ozračja), bi bilo mogoče vredno razmisliti, da tu in tam kakšen jadranski otok obiščete tudi izven turistične sezone, pomladi in jeseni (boste videli, ne bo vam žal!).

10. Jadran je topel kot so srca ljudi Jadrana

Jadran je – v svetovnem merilu – dokaj toplo morje, tudi v zimskih mesecih znajo ljudje Jadrana pogostokrat zaplavati, da ohranijo svoje zdravje. Je pa na Jadranu še nekaj toplega – človeška srca!

Kot sem že omenila, nasmejanih in sproščenih ljudi ob Jadranu zagotovo ne boste pogrešali. Pogosto boste doživeli bežno šalo, kompliment, majhen znak pozornosti in prijaznosti popolnega neznanca. To je Jadran za vas, to so ljudje z Jadrana, toplih src kot je toplo Jadransko morje.

11. Jadrnice in jahte

Hrvaška obala je, predvsem zaradi svoje razvejanosti in številnih otokov, pravi raj za vse tiste, ki uživajo v jadranju. Jadralske počitnice na Hrvaškem nam dajejo odlično priložnost, da v popolni svobodi, v paketu pogledamo številna zgodovinska mesta, starodavne ruševine, osamljene zalive s prekrasnimi plažami ter tradicionalne ribiške vasice.

Brez zadržkov lahko poudarimo, da so počitnice na ladji takšen turistični segment, ki privablja stranke z visoko kupno močjo in jih hipoma povezuje s hrvaško kulturo in dejavnostmi, ki so del samega jadranja (šport, zabava, prijatelji in družina).

Z več kot tisoč zalivi in pristanišči na Jadranu, kjer lahko dokaj zlahka najdemo varen privez, se hitro zasidramo in sladko prenočimo, je hrvaški Jadran idealen kraj tako za plovbo s polnimi jadri, kot tudi za križarjenja z motornimi ladjami ali jahtami. Ker se v bližini privezov zlahka najdejo tudi odlični klubi za non-stop zabavo ali pa restavracije z genialno kulinarično ponudbo, svoje megajahte na Jadranu zelo radi razkazujejo tudi super bogataši, ki na krove svojih prestižnih plovil rade volje povabijo tudi številna svetovna zvezdniška imena.

12. Plaže Jadrana

Lenobno poležavanje na eni izmed prekrasnih plaž jadranskega morja (mnoge spadajo v krog  najlepših na svetu) je še zmeraj osnovni, primarni cilj povprečnega turista, ki se odpravi na Jadran. Voda, pesek/prod/skale, veter in sonce igrajo pri tem pomembno vlogo.

Preživljanje časa na jadranski plaži, pa naj bo ta odročna ali polna »kot je sardelic v ribji konzervi«, večina turistov upravičeno povezuje s prijetnimi in nadvse sproščujočimi trenutki.

Resnici na ljubo moramo priznati, da nam plaža (na Jadranu) zelo koristi. Skorajda nič nas ne more razveseliti tako kot celodnevni izlet na plažo. Že sam spomin na uživanje na plaži nas osreči, tega občutka se zelo radi oklepamo. Plaža nas asociira na vroče sonce (vitamin D), plaža nam daje dodatno ustvarjalno moč (pomislite na barve in lepoto same plaže), plaža nas tudi povezuje z naravo (sprošča nas skozi zvok, vonj in dotik ter nam odganja vsakodnevni stres).

Kaj povedati za sam zaključek tega teksta o Jadranu, Jadranskem morju? Če še niste obiskali Jadrana – začnite z načrtovanjem. Če ste že obiskali Jadran – začnite načrtovati znova. Nikakor ni čudno, da številni popotniki in pustolovci, ki so spoznali in obiskali skoraj ves svet, območje Jadrana redno uvrščajo med enega od najlepših na svetu, zato ga rade volje obiskujejo prav vsako leto. Za mnoge je Jadran najlepša (turistična) destinacija  na svetu in prav je tako. Torej, kaj še čakate? Ne obirajte se, Jadran že nestrpno čaka na vas!

Ps. Tekst in fotografije: Valentina Vučičić (kookylovestotravel.com) in Peter Gavez  (www.pag.si).

Sorodni članki

Mali Brion: Dan, ko sem srečala Jelenka

Hodim po otoku Mali Brion in si ogledujem stare avstrijske vojaške spalnice. Poslušam, čemu so služile in kako jih bodo končno prenovili in bodo postale turistični hostel. Dobro za Brione in nacionalni park.

Nadaljujte z branjem

Grpašćak, atrakcija na Dugem otoku

Nad pečinami, nad klifi, na skali, na najvišjem delu Dugega otoka in na mestu nekdanjega avstro-ogrskega vojaškega kompleksa, so leta 2022 v Naravnem parku Telašćica odprli izjemno atraktivno sodobno turistično stavbo - Interpretacijsko izobraževalni center Grpašćak.

Nadaljujte z branjem

San Canzian Village & Hotel

San Canzian Village & Hotel je avtentičen in luksuzen turistični sladkorček. Mondeno turistično posestvo San Canzian Village je pravo hedonistično zavetišče, je kraj, ki ga ne boste želeli nikoli zapustiti. V prekrasnih prostorih številnih turističnih objektov San Canzian Village & Hotel ponuja raznobarvno paleto zelo raznolikih turističnih storitev, ki bodo očarale vsakega petičnega gosta. Hkrati pa je San Canzian Village & Hotel odlično izhodišče za radovedne popotnike, ki želijo spoznavati in raziskovati Istro.

Nadaljujte z branjem