Rabska torta je tradicionalna in najbolj znana sladica hrvaškega otoka Raba. Slastna »rabska torta« ima zelo bogato zgodovino, ki sega več kot 800 let v preteklost. Rabska torta izredno bogati hrvaško kulinarično dediščino in – seveda – tudi otok Rab. Številni kulinarični strokovnjaki menijo, da je rabska torta popolnoma zasluženo v samem vrhu gastronomske ponudbe Kvarnerja in morebiti tudi celotne Hrvaške.
Vsako leto konec julija na otoku Rabu organizirajo Rabsko fjero, največji srednjeveški poletni festival na Hrvaškem. Njegova zgodovina sega v davno leto 1364, ko je rabski mestni svet sprejel odločitev o počastitvi kralja Ludvika Velikega, osvoboditelja Raba izpod beneške oblasti.
Gejevski oz. homoseksualni oz. LGBT turizem je vse bolj zanimiva in donosna turistična niša. Obstoj mavričnega LGBT turizma je v prvi vrsti odvisen od stopnje liberalizacije celotne družbe, od strpnosti do drugače mislečih in predvsem občutka varnosti istospolno usmerjene populacije na sami turistični destinaciji. Nihče od nas ne želi potovati tja, kjer se ne počuti udobno, varno in dobrodošlo, kajne!?
Rab na istoimenskem otoku Rabu je večkratni dobitnik nagrade za najboljše turistično mestece na Jadranu. Rab, njegov stari del, ki je turistom tudi najbolj zanimiv, se nahaja na manjšem in dokaj ozkem polotoku, ki je opasan s starodavnim, delno porušenim, obzidjem. Najbolj prepoznavno vizuro starega mestnega jedra sestavljajo štirje visoki zvoniki, s katerimi Rab spominja na veliko jadrnico s štirimi jambori.
Jadran oziroma Jadransko morje, predvsem »hrvaški del Jadrana«, je v našem tokratnem fokusu. Verjetno v Sloveniji ni odraslega človeka, ki še ni slišal za Jadran in čarobno Jadransko morje; velika večina od nas je na Jadranu preživela številne nepozabne počitnice, dopustniške dni. Odpravimo se torej na modri Jadran.
Lopar na otoku Rabu se enkrat na leto spremeni v brazilsko Copacabano. Festival sambe na prekrasne loparske peščene plaže privabi na tisoče ljubiteljev latinsko-ameriške glasbe in vročih, seksi plesnih ritmov.
Goran Blažič je bil v Sloveniji predstavnik hrvaškega turizma kar 14 let. Turizmu se ni odpovedal niti po končanju direktorovanja na HTZ v Ljubljani. Sedaj v Sloveniji »objema Hrvaško«. Je pa bil Goran Blažić, seveda, tudi naša logična izbira za daljši intervju.
Avtor fotografij je Dražen Kasprek z otoka Raba. Svoje fotografije podpisuje s psevdonimom DD Arba Photography. Avtorske fotografije so nastale v dolgih sprehodih po prekrasnem otoku Rabu. Draženu družbo dela njegov simpatični pes Portos, ki je mnogokrat tudi fotografski model.
Vsi vemo, da ima Hrvaška nebeško lepe plaže. Vendar naša južna soseda, kljub skorajda 6 tisoč kilometrom obale, vendarle ni znana po fenomenalnih in dih jemajočih stotinah metrov dolgih belih peščenih plažah, ki jih lahko redno vidimo na promocijskih »potovalnih televizijskih programih«.
Crikvenica je najbolj znano turistično središče in klimatsko zdravilišče v Kvarnerju. Glede na to, da ima Crikvenica odlično klimo, lahek dostop do krasnih plaž ter dejstvo, da začetki turizma v Crikvenici segajo vsaj v daljno leto 1888, bi znal prvi uvodni stavek, ki ga je zapisala wikipedija, držati kot pribit.
Poletje. Sonce in morje. Jaz stojim sredi majhnega zaliva. Valovi me nežno božajo. Morska voda me razvaja. Pa me tudi zdravi? Strokovnjaki za wellnes in zdravje, še posebej pa tisti za talasoterapijo, temu samo pritrjujejo. In opozarjajo tudi na številne, druge blagohotne prednosti morja.
Najbolj vroči kraji na Hrvaškem so: Šibenik, Split – Marijan, Abrami, Imotski, Hvar, Ploče, Rab, Senj, Lastovo in Mali Lošinj. Ali veste, kje so najvišje temperature morja?