Compare Listings

»Turistični dogodek leta«

Rabska fjera, srednji vek na otoku sreče

Vsako leto konec julija na otoku Rabu organizirajo Rabsko fjero, največji srednjeveški poletni festival na Hrvaškem. Njegova zgodovina sega v davno leto 1364, ko je rabski mestni svet sprejel odločitev o počastitvi kralja Ludvika Velikega, osvoboditelja Raba izpod beneške oblasti.

Rabska fjera, srednji vek na otoku sreče

Da bi popolnoma razumeli, kakšno prireditev imajo na otoku Rabu vsako leto konec julija, se moramo vrniti daleč v preteklost. Leta 1358 je, po dveletni vojni in porazu, Beneška republika Dalmacijo prepustila ogrskemu kralju Ludviku I. Ogrskemu oz. »po domače« Ludviku Velikemu.

Poglejmo zadevo malo bolj natančno in skočimo na pregovorno zanesljivo wikipedijo: » »Ludvik I. je vladal Ogrski in Hrvaški od leta 1342 in Poljski od leta 1370 do smrti. Bil je utelešen ideal srednjeveškega monarha. Leta 1355 so Benečani Ludviku ponudili 6 do 7 tisoč zlatih dukatov, če se odpove Dalmaciji. Ludvik je ponudbo odklonil. Julija 1357 je Ludvik pripeljal vojsko v Dalmacijo. Mesta Split, Trogir in Šibenik so se hitro znebila beneških upravnikov in se podredila Ludviku. Po kratkem obleganju je Ludvikova vojska s pomočjo meščanov zavzela tudi Zadar. V zadrskem sporazumu (18. februar 1358) so se Benečani v korist Ogrske odpovedali vsem dalmatinskim mestom in otokom med Kvarnerskim zalivom in Dračem. Tudi Dubrovniška republika je sprejela Ludvikovo suverenost. Dalmatinska mesta so ostala samoupravne komune, ki so ogrski kroni plačevale letni davek in ji nudile ladijsko oskrbo. Ludvik je odpravil vse trgovinske omejitve, ki so jih vpeljali Benečani«.

Tudi prebivalci otoka Raba so se podredili kroni Ludvika Velikega. Ogrskemu kralju, ki je bil znan po številnih vojnah, so obljubili zvestobo, on pa jim je v zameno dodelil mnogo večje privilegije, kot so jih bili na Rabu deležni pod oblastjo Benečanov. Zaradi tega so Ludvika Velikega na Rabu imenovali za »osvoboditelja«, v njegovo čast in slavo pa je rabski veliki svet 21. 7. 1364 sprejel odredbo, da bodo to »delno osamosvojitev« svečano obeleževali z fjero, vsakoletnim nekajdnevnim praznovanjem.

So pa ti dnevi fjere, ki se je nekoč praznovala tudi 14 dni (danes je to predvsem turistična, tridnevna prireditev), posvečeni tudi svetniku Kristoforju, ki je zaščitnik mesta Raba.

Turistična skupnost Rab je o svojem, »od boga danem Krištofu«, zapisala naslednje: Že stoletja se relikvije sv. Kristofora hranijo v rabski katedrali. Deveti maj 1075 se slavi kot Dies Victoraie, oz. kot dan zmage mesta Rab. Takrat je sv. Kristofor mesto rešil s preusmerjanjem normanskih strelov od mestnega obzidja. 21. julij 1364 se po pisnih izročilih rabskih kronistov slavi v čast kralja Ljudevita Velikega, ki je Rab osvobodil od prevlade Benetk. Poleg tega so julijski dnevi posvečeni tudi sv. Kristoforu. Veliki mestni svet je namreč 27. julij s posebno klavzulo razglasil za praznik imenovan Dies Natalis. Dies Natalis je dan mučeniške smrti sv. Kristofora, ki ga cerkev slavi kot njegov nov rojstni dan, oz. kot dan, na katerega je sv. Krištof odšel v nebesa. Vsi ti prazniki se z enim imenom imenujejo »Rabska fjera«.

Tako, pa smo le ugotovili, od kod vleče korenine sedanja »turistična« Rabska fjera, ki je bila leta 2018 na dnevih hrvaškega turizma, na najpomembnejšem strokovnem dogodku hrvaškega turizma, razglašena za najboljšo turistično prireditev. In kaj vse dogaja na tej srednjeveški prireditvi?

Med fjero se celo mesto vrne v srednjeveško preteklost. Ena za drugo si sledijo različna tekmovanja v starodavnih viteških igrah. Na veličastnem turnirju lokostrelcev se vitezi z vsem srcem borijo za nagrado, ki jim jo v skladu s tradicijo svečano izroči rabski knez. Vzdušje Rabske fjere  dvigujejo številni glasbeniki, ki se jim pridružijo markantni zastavonoše. Udeleženci fjere, ki so oblečeni v srednjeveške kostume, opravijo veliki mimohod po rabskih ulicah. Male rokodelske in obrtniške trgovine ter delavnice se preselijo na mestne ulice. Umetniki in obrtniki pod okriljem različnih društev sestavijo čudovito turistično prireditev.

Turisti, oboroženi s številnim fotografskim orodjem, se z veseljem pomešajo med viteze, lokostrelce, požiralce ognja, mestno stražo, spletične, dame in plemiče ter ostalo »bogato gospodo«, plesalce … Pogledi obiskovalcev radovedno švigajo med različnimi srednjeveškimi obrtniki, tukaj so: mizarji, klesarji, zlatarji, peki, lončarji, pisarji (glagolica), kovači, slikarji, ribiči, perice, zeliščarji, šivilje in krojači, čevljarji, ptičarji …

Prebivalci Raba nam v živo prikažejo tudi izdelavo oljčnega olja, izdelavo tkanin in košar, na ogled so razstave, stojnice pa stokajo pod težo odlične hrane in osvežilne pijače, konobe so polne veselih ljudi, še otroci se igrajo zavzeto igrajo s srednjeveškimi igračkami …Polno dogodkov, polno zabave za turiste, ponuja Rabska fjera. Zadnji dan prireditev tudi ognjemet, pa glasbeno-plesno zabavo (ob moderni glasbi) vse do zgodnjih jutranjih ur. »Ni da ni«! To je srednjeveška Rabska fjera, tradicionalna turistična prireditev (že več kot 15 let!), ki si zagotovo zasluži vso našo pozornost.

Hrvaški akademik Slobodan Novak je že leta 2006 o pomembnosti Rabske fjere za celoten otok, za vse prebivalce otoka Raba napisal nekako takole: »Obnovljena Rabska fjera niti pred novim začetkom ni bila, pa tudi danes ni, le atraktivni spectaculum … Ona je, nasprotno, dostojanstvena svečanost, prav takšna kot je bila izvoljena in določena pred šestimi stoletji in pol. Tudi sedanja Rabska fjera ni prazna, sijoča parada, ampak resničen izraz želje, da se, pa čeprav samo z intuicijo, prodre v temo preteklih stoletij, tja, kjer še lahko slutimo sence naših prednikov, da se spomnimo lastnih korenin, da se ugotovi in okrepi lastna identiteta. Da se, kljub vseobsegajoči (navidezni?!) svobodi, ki jo omogočajo najbolj sodobne tehnološke naprave, spomnimo na lepoto ročnega dela, na spretne prste, na žulje (ne rokavice), na usodno povezanost človeka z naravo, z zemljo in morjem, na duhovno in materialno ustvarjalnost naših »starih«, na njihovo samosvojo kreativnost, ki jo čas globalne povezanosti, tekočih trakov in uniformirane konfekcije počasi pozablja«.

Fotografije: Turistična skupnost Rab.

Sorodni članki

Tematski park Sanc. Michael

Pravljična lesena trdnjava Sveti Mihael (Sanc.Michael), ki jo je leta 2017 zgradila družina Otočan, je na ogled v istrski vasici Raponji. Otroci in njih starši, ki se počutijo mladi po srcu, bodo na veliki parceli lahko sodelovali tudi v številnih »igrah«, ki jih bodo prestavile v (viteški) srednji vek.

Nadaljujte z branjem

Muzej krapinskih neandertalcev

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti. Ostanke tega predzgodovinskega človečnjaka so leta 1899 našli tudi v hrvaški Krapini, leta 2010 pa so tam odprli zelo atraktiven muzej.

Nadaljujte z branjem

Kumrovec, Staro selo

Kumrovec predvsem starejši ljudje poznajo predvsem kot rojstni kraj Josipa Broza – Tita, nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Titu v čast in turistom v veselje je pred mnogimi desetletji okrog njegove rojstne hiše »zrasla muzejska vasica na prostem«, Staro selo, ki pritegne tudi mlajše obiskovalce.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje