Zrmanja, naj »turistična« hrvaška reka!?
Zrmanja, najlepša hrvaška reka!?
Pretiravamo? Zna biti, saj imajo »vsake oči svojega malarja«, vsakdo ima drugačna lepotna merila. Vsekakor pa drži, da je reka Zrmanja »brez zadržkov hvaljena in opevana« v številnih člankih. V povezavi z reko Zrmanjo najdemo npr. naslednje besedne povezave: izjemna lepota, eksotičen relief, zelena reka Velebita, skrivnostna, veličastna reka, lepotica in zver, prekrasni kanjoni, edinstvena hrvaška reka, dvoglava krška plesalka itd.
Glede na povedano lahko že kar v samem uvodnem delu teksta zapišemo, da reka Zrmanja, predvsem s svojimi veličastnimi kanjoni in čarobnimi slapovi, zagotovo spada v skupino najlepših in najbolj vznemirljivih evropskih rek. Raftanje, vožnje s kanuji, osvežilno skakanje in plavanje v reki Zrmanji, jo zagotovo naredijo za eno izmed največjih hrvaških turističnih atrakcij. Poglejmo podrobneje, spoznajmo magično reko Zrmanjo.
Reka Zrmanja izvira v kraju Zrmanja Vrelo (slovensko bi lahko to preprosto prevedli »izvir Zrmanje«), pod strmimi stenami z imenom Misije, ob vznožju gore Poštak (imenovane tudi Kečina kosa), ki je slikovita gora na stičišču Like in Dalmacije. Zrmanja torej izvira pod skrajnimi obronki južnega Velebita iz močnega kraškega izvira na nadmorski višini 395 metrov.
Reka Zrmanja do svojega izliva v Novigradsko morje, pri naselju Jasenice, prevali le 69 kilometrov, njeno porečje pa je veliko 907 kvadratnih kilometrov. Njegova glavna pritoka sta Dabarnica in predvsem Krupa (glej »romantike poln« prispevek z naslovom Kudin most na reki Krupi). Reka Zrmanja je globoka tudi do sedem metrov, njen pretok vode pa znaša od 40 do 126 kubičnih metrov na sekundo.
Sedaj pa se bomo, tudi za lažjo predstavo, spustili po toku reke Zrmanje. Po izviru, v svojem prvotnem delu, se Zrmanja vije skozi ozko strugo med podolgovatimi in bornimi kraškimi polji.
»Pod mostom Kravlja draga na državni cesti D1 reka Zrmanja ostro zavije v smeri zahoda, kot da bi se želela, hiteč po najkrajši poti, čim prej izliti v Jadransko morje. Tu bo reka vstopila v prvi kanjon po vrsti (od šestih), ta je morda tudi najbolj nedostopen od vseh. Planota Mokro Polje ponovno naredi reko Zrmanjo nekoliko bolj dostopno.
Tukaj se tudi končuje prva stopnja nadzemnega toka Zrmanje. Reka Zrmanja je namreč v daljni geološki preteklosti nadzemno odtekala v znamenito reko Krko, sedaj ju povezuje le podzemno stičišče,« razloži tekst na zanimivem hrvaškem spletnem portalu crorivers.com.
Zaradi podzemnega izliva v reko Krko, zaradi tega ker velike količine vode poniknejo v kraško podzemlje, reka Zrmanja na področju Mokrega polja poleti presuši. Šele nižje, nizvodno od kraja Ervenik, po izviru z imenom »Crni bunar«, ima Zrmanja neprekinjen pretok.
Z drugimi besedami, pri vasi Vujanica reka Zrmanja spet privre na dan in steče proti Žegerskim poljem. Kaštel Žegarski je največje mesto v zgornjem toku Zrmanje, a še danes ga naseljuje samo ostarelo prebivalstvo, ki se z živinorejo tradicionalno ukvarja le za lastne potrebe.
Revni, od boga pozabljeni kraji, so v tem delu Hrvaške. Jih lahko pomaga rešiti tudi turizem? Morebiti, dobra vest je namreč, da je prav v Kaštel Žegarskem izhodišče za rafting in kajak ture. To se zdi popolnoma logično, saj je Zrmanja v tem predelu, vsaj takšen imamo občutek, najbolj prvobitna in nedotaknjena, divja narava reke Zrmanje je v kanjonu med Žegarjem in Ogarjem še kako očitna.
Ta kanjon se začne, ko reka Zrmanja zapusti Žegarjevo polje. Tukaj Zrmanja vstopi med visoke skale, pogledi na kanjon so tukaj »preprosto instagramovsko čudoviti«, še en vrhunec pa sledi kmalu zatem, ko se v Zrmanjo zlije reka Krupa, njen največji pritok.
Reki družno ustvarita kar enajst metrov visoko pregrado, ki je v celoti zaraščena s travo, čez njo pa se v belih šampanjskih curkih preliva nebeško čista voda. To je Visoki Buk, najvišji in verjetno tudi najlepši slap na celotni Zrmanji.
Reka Zrmanja ustvarja številne prekrasne brzice in slapove, ob že omenjenem Visokem buku moramo omeniti vsaj še Berberov buk, Muškovci, Jankovića buk. Toda med vsemi naravnimi pojavi, ki nam jih ponuja Zrmanja, so verjetno najbolj zanimivi prav njeni kanjoni.
Slovar slovenskega knjižnega jezika razloži: kanjon je ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji. Zrmanja je reka šestih kanjonov, najvišje »kanjonske stene Zrmanje« pa so visoke tudi do 300 metrov. Od Kravlje Drage do Mokrega polja, nato od Mokrega Polja do Ervenika, od Ervenika do Žegarja, od Žegarja do Ogarja, od HE Velebit do Obrovca in od Obrovca do izliva v Novigradsko morje se zaporedoma nizajo kanjoni, ki so le poredkoma prekinjeni z bolj kot ne naseljenimi polji.
Turiste, vse morebitne obiskovalce, moramo opozoriti na naselje Muškovac, ki je od Obrovca oddaljeno le slabih deset minut vožnje z avtomobilom. Tukaj, kjer je preko Zrmanje speljan fotogeničen jeklen most, ki povezuje obe strani reke, je tudi končni cilj raftanja in vožnje s kanuji.
Še nekoliko pomembneje – s turističnega vidika – pa je, da so ob 200 metrov dolgem slapu, ki nosi ime Berberov buk, domačini zakoličili, postavili naravno rečno kopališče. Čeprav je bila infrastruktura v predkoronskem letu ob raztegnjenem kopališču še dokaj borna (premajhno parkirišče, manjši kamp ter dokaj skopa gastronomska ponudba), je svežina Zrmanje neverjetno blagodejna.
Zato obisk Muškovca, tega manjšega turističnega sladkorčka, še posebej sredi vročih poletnih mesecev, zelo priporočamo. Tudi zaradi tega, ker v naslednjih nekaj kilometrih reke Zrmanje ne moremo več doživeti v njenem izvornem stanju. Tu, ob akumulacijskem jezeru, je bila namreč, sredi prejšnjega stoletja, zgrajena reverzibilna hidroelektrarna Velebit.
Turistična skupnost Hrvaške je zapisala: »Od mesteca Obrovac do izliva je reka Zrmanja popolnoma plovna in mirna (po tem delu se lahko popeljete tudi s turistično ladjico). Na njenih bregovih se nizajo utrdbe kot spomin na burna obdobja, ki jim je bila ta reka priča, ruševine mlinov, kot so tisti v kraju Jankovića buk, pa nas spomnijo na pomen reke v življenju prebivalcev tega področja«.
Mimogrede, od Obrovca, starega avtobusnega kolodvora, pa do Jankovića buka se lahko tudi sprehodite, turistična skupnost je ustvarila lepo sprehajalno pot ob turkizni Zrmanji.
Naravne danosti, vrednosti reke Zrmanje so prepoznane že dolgo časa.
Celoten tok reke je zaščiten kot območje ekološkega omrežja Natura 2000, zgornji tok reke pripada Naravnemu parku Velebit, pa tudi območje impozantnega kanjona od Obrovca do izliva v Novigradsko morje je posebej zaščiteno s statusom »pomembne krajine«. Tukaj se namreč mešata sladka in slana voda, kar je osnoven pogoj za izjemno bogat in raznolik življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst.
Seveda ni vse tako sladko in lepo. »S svojimi težko dostopnimi kanjoni je Zrmanja prav gotovo ena izmed najlepših in skrivnostnih rek, ki gosti izjemno biotsko raznovrstnost z 49 opredeljenimi vrstami rib, od tega 8 endemičnih za jadransko porečje.
WWF že več let izvaja kampanjo proti izgradnji novih hidroelektrarn na Zrmanji in je reko Zrmanjo vključil tudi v `7 rečnih čudes Hrvaške`. Največjo nevarnost Zrmanji predstavljajo načrtovane hidroelektrarne in regulacija toka, sledijo pa jima onesnaženje, vnos tujih vrst in divji lov,« je dejala Irma Popović Dujmović iz okoljske organizacije WWF Adria.
»Zrmanja je s svojimi kanjoni in slapovi gotovo ena izmed najbolj presunljivih rek za kajakarjenje v tem delu Evrope. Če Hrvaška dovoli gradnjo novih hidroelektrarn, bi to zadalo končni udarec Zrmanji in Hrvaška in Evropa bi izgubile izjemen naravni biser z velikim turističnim potencialom,« je na spustu po Zrmanji leta 2016 povedal Rok Rozman, pobudnik in vodja kampanje Balkan Rivers Tour.
Še preden se Zrmanja izlije v morje, uporabniki instagrama in fotografi priporočajo, da se povzpnete na planoto Pariževačka glavica (t.i. »pueblo plato«), ki ponuja še en osupljiv pogled na globoko vrezan kanjon reke Zrmanje.
Tukaj, blizu naselja Jasenice, le nekaj kilometrov vzhodno od Maslenice (in njegovega znanega rdečega mostu), so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavili »pueblo«, filmsko indijansko vas. In tudi tukaj, kot npr. v skalnatih, 20 kilometrov oddaljenih, Tulovih gredah, ob sloviti panoramski Majstorski cesti, so namreč snemali oboževane filme o Vinetouju, plemenitem poglavarju Apačev iz romanov Karla Maya.
To je le še eno dodatno dejstvo, ki naredi reko Zrmanjo in njene kanjone, še bolj posebne in privlačne (turistom). Tudi ohranjene in predvsem številne neohranjene trdnjave ter trdoživi prebivalci ob reki Zrmanji nestrpno čakajo na naš obisk in neko novo turistično zgodbo, v kateri bo reka Zrmanja (verjetno) spet v pomembni vlogi.
In to ji ne bo težko, kajti Zrmanja, kakor so ugotovili že številni obiskovalci pred nami, je reka tisočerih obrazov. S svojim velikim potencialom mora biti Zrmanja osnovno gonilo selektivnih oblik turizma, ki danes v svetu veljajo kot velika dodana vrednost. Čisto na koncu prispevka poudarjamo: reka Zrmanja si, popolnoma brez dvoma, zasluži naš (turistični) obisk.
Ps. Uredništo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, se za fotografski material zahvaljuje ekipi Turistične skupnosti Hrvaške in fotografinjama Branki Dominis Mišić ter Alidi Alunić ter turistični agenciji Zrmanja River Tours.