Compare Listings

Spomini na zlomljeno srce

Muzej propadlih razmerij

Muzej propadlih razmerij (originalno, hrvaško: Muzej prekinutih veza) je edinstven, prisrčen in zabaven. Muzej propadlih razmerij ponuja potovanje skozi močna čustva, tudi zato je Muzej propadlih razmerij mogoče celo najbolj zanimiv muzej v celotnem Zagrebu!?! Vstopimo torej v Muzej propadlih razmerij, zacelimo svoje srčne rane.

Muzej propadlih razmerij

Muzej propadlih razmerij oziroma natančneje stalna postavitev v Zagrebu je produkt potujoče razstave. Muzejski koncept propadlih ljubezenskih odnosov je bil ustvarjen leta 2006. Zamišljen je bil kot pomoč ljudem pri premagovanju travmatskih razpoloženj po koncu ljubezenske zveze in popolnega čustvenega zloma zaradi razpada srčne veze.

Koncept Muzeja propadlih razmerij sta zasnovala kreativna zagrebška umetnika, akademski slikar Dražen Grubišić in filmska producentka Olinka Vištica. Tudi onadva sta bila nekaj let, od leta 1999 do 2003, v romantični zvezi. Toda skupna prihodnost jima ni bila usojena. Po razhodu nista vedela kaj bi s stvarmi, ki so jima ostale po skupnem življenju.

Že takoj takrat se je začela rojevati ideja o svojevrstnem muzeju. Ker sta oba, tako Olinka kot Dražen, umetniška ustvarjalca, sta idejo začela počasi, toda izredno vztrajno, uresničevati. Za začetek sta vse prijatelje in znance, za katere sta vedela, da je za njimi boleča ljubezenska izkušnja, ljubeznivo prosila, da jima podarijo kakšen predmet, ki ima zelo oseben, vendar hkrati tudi ekstremno boleč, pečat.

Na pogorišču ljubezni se je tako rodila prva zbirka, zametek Muzeja propadlih razmerij. Svojo razstavo sta javnosti prvič pokazala leta 2006 v Gliptoteki HAZU-a (Hrvaška akademija znanosti in umetnosti) u sklopu 41. Zagrebačkog salona. Mimogrede, danes zagrebška Gliptoteka na več kot 14.000 kvadratnih metrih, med drugim, razstavlja največjo zbirko skulptur na Hrvaškem, tako mavčne odlitke kot izvirna dela hrvaškega kiparstva devetnajstega in dvajsetega stoletja.

Umetniška zbirka propadlih razmerij je v Gliptoteki rušila rekorde obiskanosti, obiskovalcem je bila umetniška postavitev, ki je »slavila nesrečno ljubezen in končano partnersko vezo«, zelo všeč, postala je hit, lahko bi rekli celo družbeni fenomen. Po tem neverjetnem zagrebškem uspehu, po tem svojevrstnem bumu, je razstava pogumno in brezkompromisno krenila v širni svet. Od tega trenutka je šlo vse navzgor, spisana je bila prekrasna zgodba o uspehu.

V naslednjih letih je zbirka gostovala po svetu in med drugim obiskala tudi Argentino, Bosno in Hercegovino, Nemčijo, Makedonijo, Filipine, Srbijo, Singapur, Slovenijo, Južno Afriko, Turčijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Od ustanovitve leta 2006 pa do konca leta 2021 je potujoča razstava Muzeja propadlih razmerij obiskala kar 57 mest po različnih koncih sveta.

Sčasoma so v Muzeju propadlih razmerij nabirali nove zanimive predmete, ki so jim jih podarili obiskovalci, od tega so več kot 30 predmetov podarili samo prebivalci Berlina, ko je razstava leta 2007 obiskala njihovo mesto (iz muzeja sporočajo, da sedaj razpolagajo z okrog tri tisoč predmeti, nekaj od teh je tudi iz Slovenije).

”Niso predmeti tisto, kar je najpomembnejše v tem muzeju, temveč zgodbe, ki jih ti predmeti pripovedujejo. Ljudje prispevajo vse, kar jim je ostalo po končani zvezi. Kar jih v tem trenutku čustveno obtežuje ali pa tisto, česar se radi spominjajo,” je za Siol.net leta 2018 povedal Dražen Grubišić, soustanovitelj Muzeja propadlih razmerij v Zagrebu.

”Marsikdo bi pričakoval, da gre samo za zgodbe o ljubezni v intimnih odnosih, vendar je ljubezen obravnavana širše,” dodatno pojasni Grubišić, v Muzeju propadlih razmerij pa ne hranijo le predmetov ljubezenskih parov, temveč tudi zgodbe, ki se dotikajo zgodnjih travm in razpadlih družin.

Šele leta 2010 je konceptualna umetniška postavitev, ta – do takrat potujoča – razstava, postala tudi muzej s stalnim naslovom v Zagrebu. Prelomnica za odprtje stalnega fizičnega muzeja, Muzeja propadlih razmerij, je bila odločitev Olinke Vištice in Dražena Grubišića, da z zasebnimi sredstvi, ker nista naletela na posluh uradnih inštitucij, najameta prostor v velikosti 300 kvadratnih metrov v Gradcu, starem mestnem jedru Zagreba.

S tem dejanjem je Muzej propadlih razmerij postal prvi muzej v zasebni lasti v Zagrebu. Izjemno priljubljenost Muzej propadlih razmerij verjetno dosega zaradi svoje izvirne ideje, zanimivih zgodb in čustev, ki jih vzbuja v ljudeh, tudi pri številnih turistih, mnogih iz tujine. Za razliko od vseh drugih muzejev v Zagrebu je Muzej propadlih razmerij odprt 7 dni v tednu – vsak dan, na lokaciji Sv. Ćirila i Metoda 2, glej tudi spletno stran https://brokenships.com/.

Dodaten uspeh je zagrebški Muzej propadlih razmerij zabeležil z odprtjem svoje podružnice v ZDA, v Los Angelesu. Zanimivo je, kako se je ta zgodba pletla in razpletla. Eminentni in priljubljeni ameriški odvetnik John B. Quinn je namreč pred leti obiskal Muzej propadlih razmerij v Zagrebu. Nad idejo, celotnim konceptom Muzeja propadlih razmerij, je bil bogati Američan tako navdušen, da je snovalcem zagrebškega muzeja predlagal skupno sodelovanje.

Kmalu zatem je v Los Angelesu, 4. junija 2016, v samem osrčju glamuroznega Hollywooda, odprla svoja vrata ameriška podružnica Muzeja propadlih razmerij. Dvorana ob njej gosti oskarje, muzejska dvorana »srčnih težav« pa ima približno tisoč kvadratnih metrov. Večina predmetov v tem hrvaško-ameriškem muzeju – seveda – prihaja iz osnovne zagrebške zbirke, zmeraj več pa je razstavljenih tudi predmetov, ki so bili prineseni iz različnih koncev Združenih držav Amerike.

Pa veste, da ste lahko del zgodbe Muzeja propadlih razmerij tudi vi sami?! Vsak lahko namreč podari kakšen predmet temu muzeju in se tako tudi na zelo »kreativen način« prebije skozi močno čustveno krizo, ki jo lahko povzroči boleč razpad nekoč močne ljubezenske veze. Pomembno je poudariti, da je vse, kar si lahko ogledamo v muzeju, podarjeno in da je prav vsaka zgodba, ki se skriva za razstavljenim predmetom, preverjena in popolnoma resnična.

Ljudje, ki so podarili svoje stvari Muzeju propadlih razmerij, so se odločili, da bodo delili delček svoje zelo osebne, ljubezenske zapuščine, hkrati pa soustvarili del fenomenalne muzejske zgodbe. Ustvarjalci razstave so Muzej propadlih razmerij med drugim zasnovali tudi kot enega od načinov, da si vsaj nekoliko olajšamo razhod s partnerjem ali partnerico.

Muzej propadlih razmerij ponuja tudi soočanje z lastnim razhodom, (samo)priznanje razhoda, morebitno psihično olajšanje, čustveno očiščenje, želeno katarzo. Ustvarjalci, pa tudi obiskovalci, Muzeja propadlih razmerij se upravičeno sprašujejo: »Matura, poroka, pogreb so pomembni dogodki. Zakaj med pomembnejše prelomnice svojega življenja ne bi smeli uvrstiti konca naše intimne zveze, zakaj o tem ne bi govorili?«

Ali kot je dejal ​​Roland Barthes v Fragmentih ljubezenskega diskurza: “Na koncu ima vsaka strast svojega gledalca. Ni ljubezenske žrtve, ni zlomljenih src brez zaključne predstave.” Tu in tam nam se zazdi, da nam Muzej propadlih razmerij v Zagrebu na nek način ponuja celo nov začetek, upanje na boljše in srečnejše obdobje našega življenja?!

Številni predmeti v zbirki so zelo osebni, številni so tudi smešni, nekateri so lahko šokantni. A vse jih povezuje ena stvar – predstavljajo odnose ljudi s čustvi, ki so skrita globoko v nas. Od nas obiskovalcev je odvisno ali se bomo poistovetili s predmeti in zgodbami, ki stojijo za njimi ali pa se morebiti celo navdušimo, se od srca nasmejemo ali najdemo potrebno tolažbo.

Ustvarjalci razstave v Muzeju propadlih razmerij upajo, da bo vsak obisk muzeološke razstave posamezniku pomagal pri iskanju globljih spoznanj, hkrati pa utrdil vero v nekaj večjega in pomembnejšega od bolečine, ki jo povzroči zlom ljubezenske veze.

Trenutna zbirka, ki se v Muzeju propadlih razmerij pogosto spreminja, vsebuje zgodbe in predmete ljudi z vsega sveta. Vse zgodbe so popolnoma anonimne. Nekatere zgodbe so polne humorja, nekatere so se končale tragično in žalostno, nekatere intimne vezi so raztrgali družbeno-kulturni ali verski razlogi, druge pa so polne grenkega razočaranja, kesanja, hrepenenja in bolečine.

Primeri z ozemlja držav nekdanje Jugoslavije najpogosteje govorijo o bolečih in tragičnih koncih, ki jih je povzročila zadnja vojna (po letu 1991), ki je razdelila vse federativne države. Na topel način, skozi izvirno zasnovo, naboj čustev, pod krinko ljubezni, Muzej propadlih razmerij premika in preskakuje tudi kulturne, spolne, verske in nacionalne razlike.

V sklopu Muzeja propadlih razmerij deluje majhna trgovina z različnimi zanimivimi predmeti in napisi. Tukaj lahko kupite tudi kakšen spominek, pa tudi uporabno oblačilo ali predmet za pisarno ali gospodinjstvo. Bližamo se samemu koncu prispevka o (zagrebškem) Muzeju propadlih razmerij, zato – za pokušino – opisujemo tudi nekaj dokaj naključno izbranih predmetov in edinstvenih zgodb, ki se skrivajo za njimi.

“Little My” – lutka s tetovažami, 2 leti, Tajpej, Tajvan. Zgodba: »Ko sva bila skupaj, sem si naredila dve tetovaži, eno, ki bi me spominjala na njega in eno, ki bi me spominjala na najin ljubeč odnos. Preden sem odšla v New York, da bi začela svojo kariero, mi je dal to punčko »Little My« z dvema tetovažama, narejenima točno tam, kjer sta bili tudi moji dve. Povedal mi je, da ga moj karakter spominja na Little My, enega od likov v finski seriji knjig in stripu z naslovom “The Moomins”. Kot pravijo, veze na daljavo nikoli ne delujejo.”

Plastična steklenica s sveto vodo v obliki Device Marije, 1988, 2 meseca, Amsterdam, Nizozemska. Zgodba: »V Amsterdamu, poleti 1988, sem srečala svojega “mimobežnega ljubimca«. Bila sem, namreč, le postaja na njegovi poti, potovanju. Bil je iz Peruja, prvič sem ga videla na vlaku, Evropo je odkrival na vožnjah z vlaki.

Nedolgo zatem sva se slučajno srečala na ulici. Odšel je k meni domov in ostal približno dva meseca. Nenadoma je izginil, odšel. Zapustil mi je čustveno poslovilno pismo in ta kipec Device Marije, ki ga je prinesel iz Peruja, v upanju, da bo našel novo ljubezen. Ni pa vedel, da sem nekoč, ko ga ni bilo doma, odprla njegov nahrbtnik in v njem našla polno vrečko enakih, »svetih« stekleničk. Nikoli več ga nisem videla.”

Pismo, 1969, 133 E 3rd Street, Roxana, IL 62084, ZDA. Zgodba: »To pismo sega približno v leto 1969. Noč pred svojim odhodom v vojsko in vojno ga je napisal moški, s katerim sem hodila. Pismo je spodbudno in žalostno hkrati, saj sva se oba zavedala, da je prekinitev najine veze neizbežna in da se ne bova nikoli več videla.”

Magnetofon in avdio posnetek, 50 let, Tokio, Japonska. Zgodba: »Pred 50 leti, leta 1968, je oče umrl, z mamo sva ostali sami. Takrat sem imela komaj dve leti. V našem družinskem budističnem oltarju je bil vedno dobro zaprt paket in mama me je večkrat opozorila, naj ga ne odpiram. Da bi potešila mojo radovednost, mi je razkrila, da gre za magnetofon s posnetkom očetovega glasu.

Moja mama je ta magnetofon skrbno zavila in ga pazljivo čuvala, ker se je bala, da se ji bo zgodilo enako, kar je nekoč videla v nekem italijanskem filmu. V njem je bil prizor, ko deček, sirota brez matere, najde magnetofon in po predvajanju posnetka zasliši materin glas. Fant je tako pogrešal mamo, da je predvajal posnetek tako dolgo, dokler ga ni pomotoma izbrisal.

Šok, ki ga je moja mama doživela ob gledanju filma, jo je tako pretresel, da se je odločila, da bo kasetofon in posnetek skrbno zapakirala ter ga shranila na dno oltarja, da se ne bi zgodila ista tragedija. Kakšna ironija, obsoditi samo sebe, da nikoli ne slišiš glasu ljubljene osebe, da je ne bi nikoli izgubil!

Ker sem verjela, da je čas, da se v družini vendarle znebimo tega bremena, sem prosila strokovnjaka za zvok, naj nam vendarle predvaja ta dragocen avdio posnetek, ki je medtem postal že antikvitéta. Na zelo starem posnetku smo zaslišali prisrčna mamina in očetova glasova polna ljubezni, ki me, dvoletno, s ploskanjem in bodrenjem spodbujata k petju, ki sem ga šele začela spoznavati.

Vrtni palček za ločitve, Ljubljana. Zgodba: “Vrtni palček je na dan ločitve prišel v novem avtomobilu. Aroganten in brez duše. Vrtni palček je zapiral vrata, ki jih je nekoč sam uničil. Takrat je poletel do sprednje šipe novega avtomobila, se odbil in ustavil na asfaltu. Dolgo je letel po zraku in zarisal lok časa. Ta kratko-dolgi lok je označil konec ljubezni.”

Fotografija, 1993 – 1995. »Jezero na Floridi, kjer sem pohajkovala s tedanjim fantom. Puščica označuje mesto, kjer sem prvič videla penis na soncu«.

To je le nekaj zgodb iz Muzeja propadlih razmerij, ostale pa si oglejte kar sami, v živo. 🙂
Če Muzeja propadlih razmerij v Zagrebu še niste obiskali, vam toplo svetujem, da to vendarle storite, saj vam ne bo nikakor žal. Vedite, obisk Zagreba, glavnega mesta Hrvaške, zagotovo ne bo popoln brez radovednega sprehoda po fascinantnem Muzeju propadlih razmerij.

Ps. Objavljene fotografije so iz zagrebškega ali losangeleškega Muzeja propadlih razmerij ter potujočih razstav s številnih koncev sveta. Za fotografije se prijazno zahvaljujemo zagrebškemu Muzeju propadlih razmerij in Valentini Vučičić iz kookylovestotravel.com, ki je tudi avtorica teksta.


Sorodni članki

Mestni muzej Split

Muzej mesta Split (»Muzej grada Splita«) je ustanova, ki vodi delo samega muzeja, pa tudi Dioklecijanove kleti, Galerije Emanuela Vidovića, Jugovzhodnega stolpa in srednjeveškega sprehajališča (»srednjovjekovni ophod«) na severnem obzidju Dioklecijanove palače.

Nadaljujte z branjem

Jadrija, 100 let slavne plaže

Jadrija je v prvi vrsti, s svojimi pisanimi kabinami, predvsem kultna plaža fascinantnega Šibenika. Predvsem zato in zaradi svoje starosti je bila Jadrija vpisana tudi v register zaščitene hrvaške kulturne dediščine. Jadrija, ki je danes - ob plaži - poznana tudi po svojem manjšem počitniškem naselju in predvsem svetilniku, je bila ustanovljena že v letih 1921/1922, torej obstaja in »živi« že dobrih 100 let.

Nadaljujte z branjem

Jadran, hrvaški diamant

Jadran oziroma Jadransko morje, predvsem »hrvaški del Jadrana«, je v našem tokratnem fokusu. Verjetno v Sloveniji ni odraslega človeka, ki še ni slišal za Jadran in čarobno Jadransko morje; velika večina od nas je na Jadranu preživela številne nepozabne počitnice, dopustniške dni. Odpravimo se torej na modri Jadran.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.