Muzej Vučedolske kulture

Vučedolska kultura je ime dobila po najdišču Vučedol, ki velja za eno najpomembnejših evropskih arheoloških najdišč, tam se danes nahaja tudi Muzej Vučedolske kulture. Vučedol, vzhodno od današnjega Vukovarja, so ljudje prvič naselili približno okoli 6.000 let pred našim štetjem, kot posledico selitev ljudstev iz vzhodnih step.

V času med 3000-2200 pr.n.št. je Vučedol doživel najbolj bogato obdobje svojega obstoja. O pomenu in velikosti najdišča v Vučedolu pri Vukovarju priča dejstvo, da je na tem mestu pred 5.000 leti živelo približno 2000 ljudi, kar je bilo takrat enako današnjim megalopolisom, velikim mestom. Kaj sploh pa zajema pojem ti.i. Vučedolska kultura?

Pomagamo si z wikipedijo, ki nam razloži takole: »Vučedolska kultura se je razcvetela med letoma 3.000 in 2.200 pred našim štetjem (obdobje bakrene dobe), na področju Srema in vzhodne Slavonije, na desnem bregu Donave, vendar se je najverjetneje razširila čez Panonsko nižino, na zahodni del Balkana in na jug. Bila je sodobna s sumersko civilizacijo v Mezopotamiji, z zgodnjim dinastičnim obdobjem v Egiptu in prvimi naselbinami Troje. Nekateri jo uvrščajo med indoevropske kulture«.

Muzej Vučedolske kulture v slavonskem Vukovarju je posvečen samim nosilcem vučedolske, izredno napredne indoevropske, civilizacije, predvsem iz obdobja  3.000 – 2.500 pred našim štetjem, ko je vučedolska civilizacija dosegla vrhunec svojega razvoja.

»Materialna kultura, v kateri posebej izstopa keramična produkcija s svojo izvrstno tehnološko kakovostjo in z estetskimi vrednostmi, dokazuje visoko razvojno stopnjo te civilizacije. Vučedolska keramika privablja pozornost s svojo popolnostjo oblike in načina dekoracije. Najbolj znana keramična posoda je Vučedolska golobica, kultna posoda v obliki ptice, ki je bogato okrašena z inkrustracijami (okrasnimi vložki), najdena pa je bila leta 1938«, pojasni turistična skupnost Hrvaške.

Vučedolci so korenine razširili v širini vsaj sedemdesetih kilometrov, na  področja vsaj štirinajstih današnjih evropskih držav: Češke, Slovaške, Avstrije, Italije,Madžarske, Romunije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Kosovo,  Albanije in Grčije (tam so našli le eno »vučedolsko naselje«, to je Sitagroi).

Sodoben vukovarski Muzej Vučedolske kulture pripoveduje edinstveno zgodbo o napredni Vučedolski kulturi iz časa prazgodovine. Ta muzej, poln ohranjenih ostankov in zakladov zapuščine bogate Vučedolske kulture, se nahaja le nekaj kilometrov vzhodneje iz Vukovarja, natančneje na zgodovinski lokaciji eneolitika (eneolitik je prva izmed kovinskih dob, kar pomeni, da so ljudje v tem obdobju prvič odkrili neko kovino in jo predelali v orodje).

Vučedolci so bili inovatorji in napredno ljudstvo zaradi številnih pomembnih odkritij: prvi so v Evropi vozili vozove s štirimi kolesi, prvi na evropskih tleh pili pivo, vzgajali živino, ukrotili so psa, prvi so zabeležili datum v celotni zgodovino človeštva in uporabljali žago; imeli so znanje s področja predelave in skladiščenja mesa, uporabljali so jedilni pribor, čolne, odlični so bili v izdelavi keramike, v svet pa so izvozili tudi izredno pomembno odkritje tistega časa – bron.

Če se poglobimo, nas vučedolska civilizacija prav hitro lahko očara s številom svojih inovacij. Zato si ta vučedolska kultura zagotovo zasluži poseben spomenik kulture in moderen muzej, s katerim se danes ponaša Vukovar. Moderna arhitekturna zgradba Muzeja Vučedolske kulture vabi predvsem s svojo edinstveno lokacijo na izhodiščnem mestu, kjer se je vučedolska kultura pričela razvijati, zaradi česar lahko še bolj začutimo vzdušje kulture Vučedolcev, hkrati pa muzej predstavlja vrednote in materialno kulturo Vučedolcev na zagotovo zanimiv in sodoben način.

Muzej Vučedolske kulture je danes zaradi lažje orientacije razdeljen na 19 prostorov, ki se med seboj tematsko razlikujejo: geološki položaj Vučedola, nastanek vučedolske kulture, prihod indoevropske kulture, živinoreja, kmetijstvo, lov in ribolov, naselje, vučedolska hiša, tkanje in oblačila, obrt in obutev, metalurgija, keramika, obzorje, koledar, grobišča, Vučedolec, religija, Vučedol in svet ter nastanek Muzeja Vučedolske kulture.

Muzej Vučedolske kulture predstavlja pravo zakladnico kulture ter pomemben vir informacij o tej edinstveni kulturi. V Muzeju lahko vidimo, kakšen je bil dejanski videz vučedolske hiše, najstarejšega štirikolesnega vozila v prazgodovini, kakšen je bil Orion – najstarejši evropski koledar, ki je nastal na podlagi opazovanja zimskega neba in kakšno je bilo prvo pivo v evropski zgodovini …

Ob obisku Muzeja Vučedolske kulture lahko izveste tudi, kako je nastala prva serijska proizvodnja kovine ter prvi bron na svetu. Obisk muzeja vam bo ponudil celovit vpogled v to zanimivo kulturo, seznanjenje z njeno umetnostjo in ustvarjanjem tistega časa, dela ter načinom življenja.

Morda velja omeniti tudi, da je Muzej Vučedolske kulture plod dolgoletnih prizadevanj, da bi Vučedol zaradi mogočnega kulturnega pomena izpostavili in postavili nekoliko v ospredje. Velikega pomena je bila tudi vključitev Vučedola v arheološki zemljevid tega dela Evrope.

Po mnogih letih dela in prizadevanja so Muzej Vučedolske kulture ustanovili 21. februarja 2012 kot muzejsko ustanovo v posebnem interesu Republike Hrvaške, kar je bil za ohranitev zgodovinskega duha te kulture izredno pomemben dogodek.

Stalna muzejska zbirka je rezultat dolgotrajnih in sistematičnih arheoloških raziskav. Dolgoletni raziskovalec Vučedola je prof. dr. sc. Aleksandar Durman. Aleksandar Durman je ob zavzetem in požrtvovalnem delu, na podlagi znanstvenih raziskav s svojo arheološko ekipo, pripravil osnovni muzeološki koncept razstave, preko katerega smo obiskovalci seznanjeni z načinom življenja v času Vučedolske kulture.

Gradnja samega Muzeja Vučedolske kulture, ki leži ob vznožju planote Vinograd Streim, se je začela septembra 2009, končana pa je bila leta 2012. Ogromen muzejski kompleks sestavljajo štiri muzejske stavbe, katere merijo kar 2208 m2 površine.

Med njih spada na novo zgrajena muzejska stavba, stara stavba obrtniške delavnice, prenovljena zgodovinska stavba vile Streim, ki leži ob vznožju planote Vučedol ter preiskovani del najdišča, kateri se nahaja na planoti Gradac – rekonstruiran čoln Megaron.

Muzej je doživel slavnostno otvoritev s postavitvijo stalne razstave 30. junija 2015.
Avtorja muzeološkega koncepta ter stalne razstave sta prof. dr. sc. Aleksandar Durman in Mirela Hutinec, dipl. arheologinja. S postavitvijo Muzeja Vučedolske kulture se je obrnil nov list na arheološkem zemljevidu, saj je Vučedolska kultura končno dobila prostor, ki si ga vsekakor zasluži.

Strokovno vodstvo in mnogi tolmači vas danes vodijo po bogati razstavi, ki vas popeljejo v čas razcveta Vučedolske kulture. Muzej ponuja tudi izobraževalne dejavnosti ter pedagoško-andragoške delavnice za predšolske, šolske in srednješolske otroke, študente ter odrasle.

Z ogledom razstave lahko doživite materialno kulturo Vučedolcev: prvo pravo indoevropsko vučedolsko hišo, košaro, najstarejši prazgodovinski voz na štirih kolesih, najstarejši indoevropski koledar, prazgodovinsko livarno, kjer je v času kulture potekala serijska proizvodnja kovine ter prve izdelke iz brona na svetu, prva znana žaga na svetu, bogastvo oblik ter okraskov vučedolske keramike, jama in situ v kateri je bila najdena znana t.i. »Golubica« (slovensko golobica), spoznate se lahko z obrednimi pokopi znotraj naselja ter obrednimi pokopi srnjadi, ki so bili del takratnih šamanističnih obredov.

Muzej Vučedolske kulture ima za vizijo biti javni zavod, kateremu je zbiranje, varstvo ter ohranjanje kulturne arheološke dediščine pomemben temelj za ohranjanje in razvoj kulturne in nacionalne identitete Republike Hrvaške.

Kot sodoben ter javni zavod na najvišji evropski ravni izpolnjuje najvišje standarde na področju kakovosti, uporablja sodobno tehnologijo ter nenehno izboljšuje muzejsko stroko ter znanstveno delo, skrbi za povečanje prepoznavnosti na Hrvaškem in v tujini.

Muzej Vučedolske kulture se je dodatno lotil tudi projekta z imenom Arheološki park Vučedol, pri njem pa bodo sodelovali tudi hrvaško ministrstvo za kulturo, mesto Vukovar, pristaniška uprava Vukovar in turistična skupnost Vukovar. Ta velik in zelo drag projekt, ki naj bi bil končan v približno naslednjih dveh letih, vključuje gradnjo, rekonstrukcijo in revitalizacijo samega arheološkega najdišča, komunalne in gostinske infrastrukture ter turistično promocijo celotnega projekta na površini nekaj več kot 28 hektarjev.

Projekt Arheološkega parka Vučedol zajema celotno območje arheološkega najdišča ter okolico, njegov načrt pa je obnoviti del naselja Vučedol na raziskanih območjih najdišča nad samo stavbo muzeja, gradnja znanstvenoraziskovalnega centra, ureditev muzejskega trga z izobraževalnimi igrišči za otroke (vučedolski labirint, učne in sprehajalne poti), postavitev planetarija. Ker želi Arheološki park Vučedol biti arheološko-zgodovinsko središče, bodo zgradili tudi nekatere turistične objekte: restavracijo, razgledišče in prenočišča (predvsem bungalovi).

Ureditev Arheološkega parka Vučedol, ki ga v veliki meri financira EU, bo namenjena širši javnosti z vizijo globalne prepoznavnosti Arheološkega parka Vučedol, ki bo postala prestižna turistično – kulturna destinacija, seveda pa bo celotni projekt pripomogel tudi k gospodarski revitalizaciji mesta Vukovar, Vukovarsko-sremske župnije ter širše regije.

Muzej Vučedolske kulture je edinstven muzej na svetu, posvečen prazgodovinskemu kulturnemu pojavu, civilizaciji tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki je po pomembnosti enakovredna egipčanski, mezopotamski in kitajski civilizaciji in katerega središče lahko upravičeno imenujemo evropska Troja.

Muzej Vučedolske kulture  je vsekakor vrhunski muzeološki in arhitekturni projekt na skrajnem vzhodu Hrvaške, ki si vsekakor zasluži našo pozornost, naš obisk.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo Muzeju Vučedolske kulture.