Nikola Tesla, genij, ki je izumil 20. stoletje

Nadaljujemo silovito … Po Tesli se imenuje izpeljana enota za gostoto magnetnega polja. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta. Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da je bil Tesla kandidat za Nobelovo nagrado (po nekaterih navedbah naj bi zadržan do te možnosti, ker naj bi mu jo podelili skupaj s Thomasom Edisonom. Baje naj bi ga enciklopedija Britannica uvrstila med 10 najbolj pomembnih ljudi v svetovni zgodovini. Najbolj slavni električni avtomobil na svetu se imenuje tesla.

Ali ni v že teh nekaj uvodnih stavkih skritih dovolj tehtnih razlogov, da se na poti v Dalmacijo ustavimo v Liki, v kraju Smiljan pri Gospiću, rojstnem kraju tega genialnega izumitelja in super zvezdnika, ki si ga lastijo Hrvati, Srbi (glej muzej v Beogradu) in Američani ter obiščemo muzej, ki je posvečen enemu izmed največjih umov dvajsetega stoletja?

Ker smo turistični portal za hrvaški turizem, bomo najprej na kratko opisali muzej v Smiljanu, potem pa se bomo v posebnem tekstu, v kratkih in zelo zanimivih stavkih, pozabavali z življenjem Nikole Tesle, »človekom, ki je izumil dvajseto stoletje« (izvedeli boste tudi, kaj je slavni izumitelj počel v našem Mariboru) ter objavili veliko fotogalerijo iz kraja Smiljan.

Kot rečeno, se najprej odpravimo v Smiljan. Do tja bomo najlažje prispeli tako, da bomo »glavno hrvaško turistično avtocesto«, ki pelje tja proti otoku Pagu, Zadru, Biogradu, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku, zapustili pri izvozu Gospić. Iz Ljubljane, pa tudi Maribora, bomo, vsaj tako trdi google maps, do Smiljana potrebovali dobre tri ure avtomobilske vožnje. Tudi, ko boste z avtom zapustili avtocesto, boste stežka zgrešili pravo pot do muzeja, saj vas do tja varno vodijo številne cestne oznake oz. table.

Muzej, »Memorijalni centar Nikola Tesla«, oziroma po slovensko – Spominski center Nikola Tesla, stoji na samem in je dobesedno zlit z okolico. Svečano so muzej odprli leta 2006, ob 150 obletnici rojstva Nikole Tesle. Muzej ima sedaj v lasti okrog 13 tisoč kvadratnih metrov zemlje, na njej pa so postavljeni številni objekti in njihove pritikline (parkirišče z recepcijo, kjer plačamo vstopnino za ogled celotnega muzeja).

Iz časa rojstva in otroštva Nikole Tesle si lahko ogledamo rojstno hišo »izumitelja, ki se je rodil med nevihto« (besede njegove mame Georgine Mandić), cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (oče Nikole Tesle, Milutin, je bil »pravoslavni«, srbski, pop),  mini pokopališče v bližini sakralnega objekta – cerkvice, gospodarski objekt (hlev) in klop arhitekta Zdenka Kolacija (ki pa se je avtor tega zapisa ne spomni).

Zagotovo pa so mi mnogo bolj v spominu ostale novejše pridobitve muzeja: velik multimedijski center (mini kino, dobro založena trgovina s spominki in knjigami), igrišče za otroke, zunanji avditorij s prekrasno okolico (potok z mostičkom), t.i. »testna postaja«, ki je v bistvu zelo pomanjšana kopija Teslinega laboratorija iz ameriškega Colorado Springsa … Vse skupaj lepo zaokrožuje markantni in zelo fotogenični spomenik Nikole Tesle, ki ga je ustvaril umetnik, kipar Mile Blažević.

Avtorji turističnega portala www.pag.si menimo, da številni dokumenti in ostali zapisi, skupaj z nekaterimi »praktičnimi tehničnimi prikazi« (slavno Kolumbovo jajce po Teslino, laboratorij), zelo lepo prikažejo življenje in predvsem delo velikega genija, Nikole Tesle. V okviru spominskega centra smo, iskreno povedano, pričakovali malo več ambicioznosti in poguma, nekaj velikega, večjega, kar bi bilo v stilu velikega genija.

Za »srečno in varno pot« pa smo pogrešali tudi restavracijo oz. vsaj manjši bife. Vsekakor pa, preden se odpravite tja, za vsak slučaj preverite ali je muzej sploh odprt (jaz sem enkrat, v ponedeljek, ostal pred zaklenjenimi vrati) … Za konec tega prispevka o muzeju samo še pomembna informacija: za ves ogled spominskega centra si rezervirajte le kakšni dve debeli uri. Če pa imate res radi znanost pa dve uri pomnožite z dve ali tri.