Compare Listings

Umetnost in turizem z roko v roki

Vela Luka – najdaljši mozaik na svetu

Društvo likovnih umetnikov Vela Luka na otoku Korčula že nekaj let ustvarja umetniški projekt, ki bo – v doglednem času – zagotovo vpisan v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov. Cilj je ustvariti mozaik, vgrajen v dolgo promenado Vele Luke, postal pa naj bi najdaljši talni mozaik na svetu.

Vela Luka – najdaljši mozaik na svetu

Društvo likovnih umetnikov Vela Luka na otoku Korčula že nekaj let ustvarja umetniški projekt, ki bo – v doglednem času – zagotovo vpisan v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov. Cilj je ustvariti mozaik, vgrajen v dolgo promenado Vele Luke, postal pa naj bi najdaljši talni mozaik na svetu.

Mozaično sprehajališče je mogoče tlakovati na kar 2,5 kilometra dolgi veloluški obali, sprehajanje po še ne popolnoma dokončanem umetniškem »mozaičnem svetovnem rekordu« pa je že sedaj zelo všeč domačinom, predvsem pa številnim obiskovalcem, turistom.

V Veli Luki se – seveda – lahko sprehodimo ob samih mozaikih že sedaj, septembra 2021, ko objavljamo ta članek na www.pag.si, pa je »postavljenih, vgrajenih, vstavljenih v tla«, že vsaj nekaj sto metrov dolžine mozaikov (okrog 300 mozaikov).  Širina posameznega mozaika v Veli Luki znaša 90 cm, dolžina mozaika pa je odvisna predvsem od samega avtorja zasnove, vendar največ do približno metra in pol. Za tako velik mozaik je potrebno do štiri tisoč mozaičnih kamenčkov.

V društvu likovnih umetnikov nam razložijo, »da mozaike v Veli Luki ustvarjajo predvsem lokalni umetniki, amaterski navdušenci, sanjači, turisti in naključni mimoidoči, vsi tisti diskretni junaki, brez katerih ne bi obstajalo nič. Tudi ko bo Vela Luka dokončno tlakovana z mozaiki (in vprašanje dni je, kdaj se bo to zgodilo), bo to le nadaljevanje zgodbe o najdaljši mozaični poti na svetu, saj vsako umetniško delo sčasoma zbledi, razen talnega mozaika, katerega sijaj je s številom korakov po mozaiku vse bolj svetleč, vse bolj lep«.

Na likovnih delavnicah (morebitne) ustvarjalce mozaikov člani društva likovnikov izobražujejo, prvenstveno, mentorsko vlogo ima priznani lokalni strokovnjak, kipar Ante Marinović (njegovo delo je tudi večji mozaik z imenom »drevo življenja«, ki ga najdemo pred vhodom v markantno osnovno šolo).

Na stotine ljudi, ki so doslej sodelovali pri izdelavi mozaikov v Veli Luki, se je večinoma prvič srečalo s tehniko izdelave mozaikov, vsem pa smo priskrbeli material in potrebno orodje, pojasnjujejo v društvu. Za mnoge med njimi je mozaik, ki so ga naredili v Luki, njihovo prvo umetniško delo, ki sestavlja “galerijo na prostem” v Veli Luki.

Doslej se je delavnic, ki potekajo v zapuščeni hali propadle tovarne Ambalaža, zagotovo udeležilo več kot tisoč domačih in tujih obiskovalcev, iz več kot 20 različnih držav. Delavnice obiščejo posamezniki, pari ali cele družine, ki pridejo na večdnevne počitnice v Velo Luko in sodelujejo na način, da ustvarijo svoj lasten, individualni mozaik.

Turistom, katerim pa je Vela Luka, predvsem zaradi varnega pristanišča, le enodnevna destinacija, pa se omogoči le nekakšna kratka ekskurzija, na kateri lahko barvne kamenčke vdelajo v kolektivni mozaik. »Mozaik, ki ga izdelamo skupaj, je kamnita oda lepoti ustvarjalnosti, raznolikosti in slogi«.

So pa v Društvo likovnih umetnikov Vela Luka vendarle določili nekaj pravil pri  ustvarjanju mozaikov. Dorekli so, da mozaiki »pod nobenim pogojem« ne smejo izkazovati političnih, verskih ali reklamnih sporočil. Hkrati pa so osnovno rdečo nit mozaikov določili z besedo »gibanje«. Ustvarjalci so dolžni napotke umetniškega društva upoštevati.   

Navdih za izdelavo svojih zmeraj bolj znanih mozaikov Velolučani najdejo vsakodnevno, v neskončnih kilometrih kamnitih suhozidov, ki večinoma varujejo njihove ogromne oljčne nasade.  Tisoči kilometri suhozidov ob naši vožnji po veloluški okolici plenijo našo radovednost in so v bistvu zelo povezani z mozaiki, ki jih ustvarjajo umetniški entuziasti.

Suhozid je namreč sestavljen iz nepravilnih kosov kamnov, ki pa vendarle, ob pomoči človeških rok, najdejo svojo mesto in postanejo neločljiv del edinstvene celote. Takšen je tudi mozaik, ki ga ustvarjajo v Veli Luki, tudi tukaj je že na stotine ljudi v kamen natisnilo svoj DNK, svojo edinstveno osebno identiteto.

Vela Luka svojo odlično (turistično) prepoznavnost, med drugim, dolguje tudi tem novodobnim mozaikom. Dodajmo, da so delno ohranjene mozaike iz rimskih časov v bližini Vele Luke našli v treh porušenih t.i. »villah rusticah«.

Pomembnosti mozaikov v Veli Luki se zmeraj bolj zavedajo številni donatorji (podjetja in posamezniki), občina Vela Luka in pa turistična skupnost Vela Luka, ki na svoji spletni strani zapiše, da so prvi mozaiki od tistih, ki danes prevladujejo v središču kraja, nastali v okviru enega najpomembnejših in največjih umetniških dogodkov na otoku Korčuli: prvega mednarodnega srečanja likovnih umetnikov Vela Luka leta 1968.

Kulmer, Kantor, Omčikus, Kožarić, Murtić, Mesagier, Kotik in številni drugi priznani svetovni umetniki, udeleženci tega mednarodnega srečanja umetnikov, so tisto leto iz Vele Luke s svojimi 70 deli, mozaiki naredili umetniško središče z namenom združevanja (v takrat razdeljenem svetu, spomnimo se hladne vojne, napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo).

Med srečanjem (od 9. do 31. avgusta 1968) so številni umetniki naredili posamični in en kolektivni mozaik (goloba z oljčno vejico, simbol miru in grb Vela Luke; ta stoječ mozaik je  postavljen pred hotelom Korkyra), ki so bili položeni na promenadah in v številnih javnih zavodih Vela Luka.

Domagoj Jakopović, ki poudarja pomen ohranjanja narave in je pobudnik številnih dobrodelnih akcij, je na svoji spletni strani ribafish.com, zapisal: »Ante Marinović, ki je bil v času umetniškega srečanja v letu 1968 študent, je v naslednjih letih nekajkrat sprožil ustvarjanje novih mozaikov, toda šele petdeset let kasneje, ko se je reorganiziralo društvo likovnih umetnosti Vela Luka, se je zgodba z mozaiki nadaljevala.

Danes za mozaiki stojijo čisto navadni ljudje, pa vendar na nek pozitiven način dovolj nori, da nadaljujejo zamisel velikanov umetnosti iz leta 1968 – o Veli Luki kot o pristanišču, luki vseh državljanov sveta, o luki mozaikov«.

Počasi zaključujemo. S pohvalnimi stavki, ki jih najdemo na hrvaškem spletnem portalu turistickeprice.hr: V smislu obogatitve turistične ponudbe mozaiki za Velo Luko pomenijo specifičnost, takšno kot se danes išče pri oblikovanju same turistične destinacije ali programa, ki bo omogočal ustvarjanje trajnih povezav med turisti in počitniškimi lokacijami, z namenom, da se turisti vrnejo na dopustniški cilj.

Prav to je bilo doseženo v Veli Luki, saj tudi če turist nima možnosti, da se vrne v Velo Luko, ko se enkrat “dokončno vgradi” v mozaik, postane neizbrisen, trajen in edinstven del Vele Luke, ki oblikuje njegove poglede .

Turistična skupnost Vela Luka pa vabi takole: »Če želite v Veli Luki za vedno pustiti svoj pečat, dodajte svoj kamenček in postanite del najdaljšega mozaika na svetu ter bodite kamen v naši Luki mozaikov

Mi, ustvarjalci www.pag.si, pa bomo raje čisto tiho, le uživaško bomo zaplavali v zalivčkih Proizda in se nežno ter romantično poljubljali na znameniti mozaični točki za poljubljanje.  🙂

Ps. Amaterske fotografije so ob obisku Vele Luke naredili člani uredništva www.pag.si, slovenskega spletnega portala o hrvaškem turizmu. Nekaj fotografij, fotografije Anđele Ščepanović, pa nam je za objavo prijazno poslalo društvo likovnih umetnikov Vela Luka.

Sorodni članki

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Vodnjan, mestece muralov

Vodnjan ni znan samo po svojih mumijah, največji istrski cerkvi in najvišjem zvoniku v Istri. Turisti Vodnjan, mestece na jugu Istre, tam blizu Pulja, radi obiščejo tudi zato, da si ogledajo številne umetniške murale. Te velike, zanimive in fascinantne slike v Vodnjanu krasijo fasade hiš, pa tudi druge večje, javne in zasebne, površine.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.