Compare Listings

DUBoak, vez med gozdom in morjem

DUBoak v Malinski: med morjem in gozdom

Otok Krk in celoten Kvarner sta od poletja 2022 bogatejša za interpretacijski center pomorske dediščine DUBoak. Moder in zelo privlačen center DUBoak so postavili v Malinski, tik ob sami obali. DUBoak pripoveduje zgodbo o nezlomljivi vezi med hrastom in morjem, ki nikjer tako močno kot v Dubašnici ni zaznamovala regije in njenih ljudi.

DUBoak v Malinski: med morjem in gozdom

DUBoak, interpretacijski center pomorske dediščine, je čudovit turistični sladkorček, ki vas bo spomnil na bogato pomorsko dediščino kraja, kulturo jadranja (plovbe) in sobivanje otočanov z morjem in gozdom. DUBoak je zgrajen prav na mestu, kjer so prebivalci Dubašnice stoletja razkladali les (oz. drva) z volovskih vpreg, ki so ga nato nalagali na številne tovorne barke (predvsem »bracerje« in »logerje«) za bližnjo Reko in daljne Benetke, kar je ustvarilo globoko, trajno in močno povezavo (gozdne) Dubašnice z morjem.

»DUBoak, atraktiven kompleks, zgrajen tik ob obali Malinske, na lokaciji, ki je bila doslej tesno povezana z morjem, saj so tam imeli sedež klubi domačih jadralcev in športnih ribičev, je končno odprl svoja vrata (opomba – maja 2022) in postal središče vsega kulturnega dogajanja, prostor, kjer bo v prihodnosti mogoče spoznavati zgodovino Dubašnice, a tudi prostor, kjer se, kot je bilo poudarjeno na slovesnosti javne predstavitve atraktivnega objekta sodobnega arhitekturnega oblikovanja, preteklost dotika sedanjosti in določa smer, v katero Dubašnica stopa v prihodnost«, so zapisali novinarji Novega lista.

Od ideje do realizacije Centra za interpretacijo pomorske dediščine DUBoak je minilo skoraj sedem let. V tem obdobju je projekt šel skozi skoraj vse faze rasti; od začetnega zanosa, preko problematičnega dela bojazni nad izvedljivostjo, ki jo je povzročila pandemija, pa vse do oslovske vztrajnosti in popolne predanosti, ki je zaznamovala zadnjo fazo realizacije.

In zdaj imamo končno naš Center za interpretacijo pomorske dediščine DUBoak, ponosno in vzneseno ter popolnoma upravičeno poudarjajo srčni turistični delavci iz Malinske na otoku Krku.

Največji del sredstev je za DUBoak zagotovila Občina Malinska-Dubašnica sama, delno iz proračuna in delno iz posojil HBOR, pri opremi razstavnega prostora pa je na pomoč priskočila Evropa. Naj omenimo, da gre za skoraj 2 milijona evrov velik projekt, od tega je bilo okoli 318.000 evrov sofinanciranih iz EU projekta »Arca Adriatica« preko programa Interreg Italija-Hrvaška, v katerem je Občina Malinska-Dubašnica bila vključena kot eden od projektnih partnerjev hrvaške upravne enote, Primorsko-goranske županije.

Obstajajo zgodbe, ki so vidne vsem. To so zgodbe, ki jih pripovedujejo veličastni zidovi in ​​razkošne palače, ki bahavo, glasno pripovedujejo svojo zgodbo. Poleg takšnih in drugačnih zgodb poznamo tudi tiste skromne, majhne zgodbe, na prvi pogled skoraj nevidne, tako skrite, da je včasih težko razločiti, ali sploh obstajajo. In te zgodbe so včasih najlepše.

Te zgodbe so namreč tiste, ki so zaznamovale naša življenja in nas naredile to, kar smo danes. Zgodba o Dubašnici je ena izmed teh zgodb. Zdi se kot navadna mala zgodba, vendar ta zgodba pripoveduje zgodbo o človeku, hrastu in ladji. In nikjer na svetu se te tri komponente niso tako globoko oblikovale.

Interpretacijski center DUBoak je bil zasnovan tako, da prikaže neločljivo povezavo med t.i. »dubašljanskimi drmuni« (gozdovi) in jadranskim morjem. V našem primeru se zgodba naše pomorske dediščine začne v gozdu, v našem »drmunu«, vizualna podoba centra DUBoak sledi prav tej misli z združevanjem grafičnih simbolov koncentričnih krogov, ki simbolizirajo letnice na drevesnem deblu in valov, ki predstavljajo morje.

Samo ime DUBoak je nastalo kot nekakšna besedna igra, kombinacija lokalne »dubašljanske« besede dub, ki tako poimenuje hrast »medunac« (quercus pubescens oz. po slovensko puhasti hrast), in besede oak, ki pomeni isto v angleščini, jeziku, ki je v zadnjih 100 letih postal (evropski) lingua franca.

Po sprehodu skozi naš gozd pridemo do čolnov in ladij, ki so zaznamovale zgodovino našega zaliva. V interpretacijskem centru DUBoak boste slišali tudi zgodbo našega po krivici pozabljenega kartografa Ivana Klobučarića, ki se je leta 1545 rodil prav tu v Dubašnici.

Glavna zvezda trenutne razstave v centru DUBoak je »ladva«, eden od štirih preostalih ohranjenih tovrstnih čolnov. »Ladva« je stara že 250 let, je preperela s časom in burno zgodovino, pove pa veliko o tem, kdo Dubašljani pravzaprav so.

V centru DUBoak seveda obstajajo tudi nujne vsebine, ki so namenjene predvsem otrokom, vendar se nanje zelo dobro odzivajo tudi odrasli. Tako lahko naši obiskovalci sestavijo svojo ladjico iz čudovitih lesenih sestavljank. Bolj nagnjeni k sodobni tehnologiji lahko to storijo na računalniku.

Največja gneča pa je v vrsti za izlet v virtualno resničnost, ki ponuja skok skozi čas in prostor, zato lahko od Malinske do Benetk odplujete na braceri iz polovice devetnajstega stoletja. Wikipedija razloži, da je bracera tip enojamborne lesene ladje, ki se je razvijala vsaj od 17. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja, ko so jo začele izpodrivati moderne motorne ladje na Jadranskem morju. Bracera je sicer večnamenska enojambornica, ki se je uporabljala za prevoz tovora in ljudi ter za ribolov

V sklop centra DUBoak je seveda umeščena tudi trgovina s spominki, kjer pa se prodajajo samo avtohtoni izdelki iz Dubašnice in otoka Krka; med, olje, keramika, mila … in ne smemo pozabiti na dragocene knjige. Svojevrstna posebnost interpretacijskega centra DUBoak so zagotovo delavnice in interpretacijski sprehodi, ki ob strokovnem vodenju naših vodnikov in interpretov dediščine vsem zainteresiranim obiskovalcem približajo manj znano, skrito plat Dubašnice.

Program v centru DUBoak je že sedaj izjemno bogat, vendar se skozi dni in tedne dodatni programi in vsebine, ki ki dopolnjujejo ponudbo centra DUBoak. Na panoramskem sprehajališču so na voljo številne likovne delavnice in ustvarjalne igralnice ter mini disko za otroke in pa tudi mojstrska delavnica dubašljanske gastronomije, kjer se lahko vsi zainteresirani naučijo izdelovati znamenito bodulsko specialiteto šurlice (domače sušene testenine). Ne smemo pozabiti tudi na delavnico jadralskih veščin, kjer tako otroke kot odrasle seznanimo z osnovnimi mornarskimi vozli.

Velika večina ljudi povezuje Dubašnico le s turizmom, plažami, apartmaji, a Dubašnica je veliko več kot to. Prihod v center DUBoak ponuja pogled na Dubašnico iz povsem drugega zornega kota. Na oko je Malinska nov, novejši kraj, toda Malinska je vendarle prekrita s patino stare antike, iz globin preteklosti pa, tudi s pomočjo centra DUBoak,  vlečemo korenine časa in pestre zgodovine.

Res je, da ta del krške pokrajine nima niti mogočnega obzidja niti razkošnih palač, a mogoče je tako povedana bogata zgodovina še toliko bolj zanimiva, saj zahteva določen napor iskalca, da jo dodobra spozna. To je prava poslastica za vse tiste, ki jo iskreno iščejo in ko pridejo v center DUBoak, jo bodo tam tudi zagotovo našli.

Malinsko, predvsem njen turistični značaj, smo predstavili v osnovnem članku z naslovom Malinska, kraj morskih užitkov, sedaj pa dodobra izkoriščamo lepo priložnost, da nekaj dodatnih besed namenimo sami Dubašnici.

Danes je Dubašnica zgodovinsko-teritorialni toponim, ki se uporablja za poimenovanje severozahodnega dela otoka Krk, za katerega so značilni bogati hrastovi gozdovi. Poleg Malinske, kot središča občine, Dubašnica vključuje še okoli dvajset drugih vasic v bližnji okolici.

Bogata zgodovina Dubašnice sega v čas Liburnov, ki so tukaj gradili svoje znamenite šivane ladje iz hrastovine. In vsi, ki so prišli za njimi v Dubašnico in »pod njen hrast«, so znali prepoznati vse te dragocenosti, ki danes nevajenemu očesu mnogokrat ostanejo skrite.

Čeprav se omenja že v dvanajstem stoletju, je bila Dubašnica resneje poseljena šele v štirinajstem in petnajstem stoletju, ko je zadnji krški knez Ivan VII. Frankopan na to območje pripeljal prebivalce s celine in tako je tam leta 1480 nastala samostojna komuna, leta 1491 pa je bil uradno zabeležen obstoj dubašniške župnije, čeprav je verjetno obstajala že veliko prej.

Občina je dobila ime po vasi Dubašnica, ki se je nahajala južno od današnje Malinske, malo nad vasjo Porat, takratnim glavnim pristaniščem občine Dubašnica. Tako vas kot občina imata svoje ime po dubu – »medovitem hrastu« (puhastem hrastu), ki je s svojimi velikimi krošnjami sestavljal dubašniške gozdove.

Konec osemnajstega stoletja je bila vas Dubašnica opuščena zaradi malarije, v devetnajstem stoletju pa se je središče občine preselilo v vas Bogović, Malinska pa je postala lokalno glavno pristanišče. Čeprav je bila celotna Dubašnica znana po rodovitni zemlji, vedno odličnem oljčnem olju in zelo iskanem rdečem vinu, je bil najpomembnejši izvozni produkt predvsem les (drva) in prav les za ogrevanje je bila ekonomska osnova naše pomorske dediščine.

Zaradi izvoza lesa so gradili številne ladje, zaradi velikih ladij so gradili večje pomole, kamor so pristajale nove ladje, »bracere, logeri, tukaj so se sestavljale tudi pasarice in guci». Tukaj, na območju Malinske in Dubašnice, so dninarji oz. težaki tudi pridno ribarili, ribiči pa so mnogokrat morali delati tudi kot težaki, na zemlji predvsem pa v hrastovem gozdu.

Kaj povedati za zaključek teksta o centru DUBoak? Za začetek naj zaželimo centru DUBoak  srečno in uspešno delovanje. DUBoak naj bo tudi leta in leta resnična osnova za gradnjo dodatne, lepše turistične podobe Malinske-Dubašnice.

Ta je bila vsekakor nekoliko okrnjena z nesrečno zgodbo hotela Haludovo (ki je sedaj hiša duhov); na splošno in pavšalno pa med ljudmi velja, da je Malinska v novejši zgodovini skorajda sinonim za čezmerno hotelirstvo in dokaj nepremišljeno stanovanjsko, apartmajsko gradnjo, zaradi česar je že skorajda popolnoma izgubila identiteto majhnega in predvsem prisrčnega obmorskega, jadranskega mesta.

Tudi zato naj center DUBoak  prav vse prebivalce otoka Krka, predvsem pa Malinske, pa tudi vse obiskovalce in turiste znova in znova spomni in opomni na lokalno bogato pomorsko dediščino in čudovito sožitje ljudi z morjem in gozdom.

Oziroma povedano nekoliko drugače, z besedami, ki so zapisane na uradni spletni strani centra DUBoak, na www.duboak.org: »Vloga interpretacijskega centra DUBoak je delo na področju proučevanja, ohranjanja in posredovanja kulturne dediščine. Kako dobro bomo poznali svojo dediščino, je odvisno od tega, koliko bomo cenili sebe, koliko bomo spoštovali druge in koliko bodo drugi cenili nas. Obiščite nas in postanite del zgodbe o nezlomljivi vezi med človekom, hrastom in ladjo!«

Ps. Uredništvo www.pag.si, spletnega portala o hrvaškem turizmu, se za iskreno pomoč pri pripravi članka zahvaljuje Ivu Bogoviću, vodji centra DUBoak in fotografom: Fran Karabaić (FMedia), Ivo Bogović, Manuela Hrvatin.

 

Sorodni članki

Božićno selo, božična vas v Dalmaciji

Zaselek Nart v Gornjem Dolcu, ki je le nekaj kilometrov zračne črte oddaljen od Omiša, je zaradi postavljene božične vasice (hrvaško, originalno »Božićno selo«) v le nekaj letih postal priljubljena dalmatinska destinacija v decembrskem, adventnem, božičnem času. Božićno selo je vizionarsko in zagnano postavila družina Lućić, prvič leta 2018. Božićno selo, božična vasica, je do danes prerasla v – dobesedno - pravljično mesto, kjer milijoni pisanih lučk (ob vsem drugem bogatem programu in odlični zasnovi) ustvarjajo idilično božično oazo v zaledju Dalmacije. Obiskovalci so praviloma očarani! Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Družina Jakšić – umetnost kamna

Družina Jakšić je umetniška družina z večstoletno tradicijo obdelave kamna. Njihova 119-letna tradicija izvira iz dalmatinskega otoka Brača, otoka, za katerega je kamen neločljiv del identitete. Na tem otoku, v kraju Donji Humac, je nastala prva kamnoseška delavnica v lasti družine Jakšić, poimenovana po "mojstru" Lovri - predniku sedanjih lastnikov. Iz tega časa, natančneje leta 1903, sega prvi pisni dokument, ki povezuje družino Jakšić z obrtjo in umetnostjo kamna.

Nadaljujte z branjem

Advent na Lošinju

Najlepša božična zgodba bo tudi letos zaznamovala otok vitalnosti, saj vse otočane in goste čakajo številni dogodki, polni presenečenj. Advent na Lošinju bo leta 2022 minil v dobrodelnosti, s sporočilom »Mir, dobro in ljubezen«, se bo v humanitarnih akcijah priskočilo na pomoč najšibkejšim.

Nadaljujte z branjem