Compare Listings

Muzej osamosvojitvene vojne Karlovac - Turanj

Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj

Le štiri kilometre od centra Karlovca, ob državni cesti Karlovac – Plitvice, je na ogled Muzej domovinske vojne. Prekrasen in moderen muzej je postavljen na lokaciji Turanj, kjer je bila v času hrvaške »domovinske«, osamosvojitvene, vojne prva bojna črta.

Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj

Turanj je bil med letoma 1991 – 1995 simbol obrambe mesta Karlovac. Danes je karlovški Turanj simbol zmage, priča neustrašnega boja za svobodno in neodvisno Hrvaško in trajni spomin na junake hrvaške vojske, ki so na Turnju hrabro branili in ubranili Karlovac in novonastalo Hrvaško.

Junija 2019, ko je uradno odprla Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj, je takratna hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović izpostavila, da »Turanj med domovinsko vojno ni bil le ena izmed pomembnejših obrambnih točk novorojene Hrvaške, ampak tudi simbol zmage celotne Hrvaške«.

Grabar-Kitarović je navzoče ob odprtju Muzeja Domovinskog rata Karlovac – Turanj spomnila, da so Srbi hoteli, da bi bila meja t.i. Velike Srbije na liniji Virovitica – Karlovac – Karlobag, zaradi same oblike državnega ozemlja pa je novo nastali državi Hrvaški največja nevarnost grozila prav v Karlovcu, v mestni četrti Turanj, ki pa »tam ni bila zlomljena«.

Ob oceni, da je pomembno negovati kulturo spomina, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović izrazila prepričanje, da bo Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj, tudi zaradi svoje edinstvene zasnove, podobno kot sta to Vodovodni stolp v Vukovarju ali muzej domovinskog rata v Dubrovniku, postal eden izmed najbolj znanih simbolov hrvaške osamosvojitvene vojne.

Muzej domovinske vojne Karlovac – Turanj se, kakor pove že samo ime, nahaja na karlovški lokaciji »Turanj«, ki je bila že leta 2013 uvrščena na seznam kulturne dediščine Republike Hrvaške.

Že takrat je bil namreč Turanj prepoznaven po »neformalni« zunanji razstavi, ki je bila postavljena predvsem po zaslugi upokojenega častnika hrvaške vojske, »brigadirja« Dubravka Halovanića, ki je daroval prve večje kose vojaške opreme in Turanj označil za bodoči muzej domovinske vojne.

Zanimivo je tudi to, da je kompleks Turanj več ali manj že stoletja »popolnoma vojaški«. Že leta 1582 je bila namreč tukaj zgrajena lesena stražnica, ki je varovala južne pristope do znamenite karlovaške zvezdnate trdnjave. Graničarji t.i. »krajišniki« so pred Turki branili južne dostope do trdnjave, mesta Karlovac.

Mnogo kasneje je bila tukaj tudi npr. velika avstrijska kasarna, koncem prejšnjega stoletja pa je bil Turanj štiri leta, kot najbolj priročna obrambna točka pred zlikovskim srbskim agresorjem, krvav dom hrabrim hrvaškim braniteljem.  Na strateški obrambni točki Turanj je za svojo domovino življenje dalo 239 hrvaških »braniteljev«.

Pri projektu postavitve Muzeja Domovinskog rata Karlovac – Turanj je uspešno sodelovalo veliko število strokovnjakov: arhitekti, gradbeniki, kustosi in oblikovalci. Arhitekturna zasnova projekta je plod dela biroja 2A iz Karlovca, avtorica muzeološkega koncepta je kustosinja Ružica Stjepanović, likovni sklop razstave pa je oblikovala Nikolina Jelavić Mitrović. Seveda moramo poudariti tudi, da je Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj projekt Mestnega muzeja Karlovac.

Vsekakor velja pohvaliti predvsem idejo in izvedbo glavne stavbe, Hotela Californija, ki je bila iz uničene vojaške stavbe preurejena v sodobno muzejsko stavbo tako, da je bila zgradba statično močno okrepljena, a so hkrati pod steklenim ovojem ostali vidni sledovi vojne.

Vsekakor so snovalci Muzeja Domovinskog rata Karlovac – Turanj iz tega vidika opravili zares odlično delo, to dokazujejo številne pohvale muzealcev iz celega sveta, pa tudi dosedanji obiskovalci so bili po sprehajanju po modernem muzeju več kot navdušeni.

To pa nas ne sme presenečati, saj je npr. stalna razstava predstavljena na popolnoma sodoben in interaktiven način, s 350 originalnimi predmeti, več kot tremi urami multimedijskih vsebin, video predstavitvami, animacijami, filmi, v katerih obiskovalci samostojno odkrivajo in raziskujejo vsebino Muzeja Domovinskog rata Karlovac – Turanj.

V muzeju radi poudarijo, da so za najmlajše obiskovalce pripravili posebni izobraževalni kotiček, s pomočjo katerega lahko z vprašanji, ugankami in kvizi otroci na zanimiv in njim privlačen način spoznajo zgodovino hrvaške osamosvojitvene vojne.

»Glavna stavba muzeja«, t.i. »Hotel Californija«, tako so jo ironično med osamosvojitveno vojno poimenovali že hrvaški borci, je danes ohranjena, na zidovih se vidijo poškodbe, ki so jo naredili številni izstrelki iz različnega orožja. Sama stavba Californija je učvrščena z močnimi jeklenimi nosilci in zaprta v stekleno membrano, kar je sami zgradbi dalo vlogo velikega muzejskega eksponata, ki nemo priča o nesmislu (zadnje) vojne.

Notranjost, s steklom oblečene trinadstropne stavbe »Californija«, je urejena za skladno delovanje muzejskih vsebin. V pritličju stavbe najdemo: s čustvi nabito »spominska soba za padle branitelje Karlovca«, bogato založeno trgovino s spominki, organizirano prodajo vstopnic in manjšo kavarno. Glavno razstavišče se razteza po celotnem prvem nadstropju, v mansardi pa se skrivajo večnamenska dvorana, knjižnica s čitalnico in pisarniški prostori.

Celoten muzejski kompleks, torej Muzej domovinske vojne Karlovac – Turanj, se danes razprostira na zavidljivih 13.000 kvadratnih metrih. Hrvaška osamosvojitvena vojna je v Muzeju Domovinskog rata Karlovac – Turanj, v zgradbi Hotel Californija, predstavljena skozi stalno razstavo Karlovac 1991-1995 s petimi tematskimi sklopi ter z zunanjo postavitvijo vojaške opreme (letala, vojaška vozila, topovi itd.).

Hrvojka Božić, direktorica Mestnega muzeja Karlovac poudarja: ”Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj je namenjen domačim in tujim turistom, posameznikom in skupinam, ljudem z različnimi nivoji znanja o sodobni hrvaški zgodovini. Toda najprej in najbolj smo osredotočeni na šolske otroke in študente, želimo, da Turanj postane mesto, kjer se bodo mladi nekaj naučili o naši domovinski vojni, pa tudi študirali in preučevali to slavno obdobje novejše hrvaške zgodovine«.

Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj je vsebinsko zelo privlačen in zgodovinsko zelo pomemben, zato v uredništvu www.pag.si menimo, da bo še naprej zelo dobro obiskan. Že pred samim odprtjem muzeja, v letih, ko so bili na ogled le zunanji eksponati (letala, vojaška mehanizacija, tanki, topovi), je bilo letnih obiskovalcev preko 50 tisoč.

Muzej se tej dokaj visoki številki lahko zahvali tudi zaradi tega, ker ima srečo, da se naslanja na cesto D-1, ki mimo slavnih Plitvic vodi proti morju. Vsekakor pa zagotovo velja, da je muzej postal turistična atrakcija, še preden je uradno postal muzej. Verjamemo, da bo Muzej Domovinskog rata Karlovac – Turanj takšen status ohranil tudi v prihodnjih letih in desetletjih.

Ps. Fotografije v samem tekstu so delo fotografa Denisa Stošića, v objavo nam jih je prijazno odstopil Mestni muzej Karlovac. Manjšo, neprofesionalno fotogalerijo ob koncu teksta smo ob obisku Muzeju Domovinskog rata Karlovac – Turanj naredili sami v uredništvu www.pag.si.

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.