Compare Listings

Fotogenični Hreljin vabi

Hreljin, Stari grad Hreljin

Tik nad naseljem Hreljin na tristodvanajstih metrih nadmorske višine najdemo ostanke srednjeveškega gradu oz. naselbine z utrdbo, Hreljin. V srednjem veku je bila namreč »gradina« Hreljin ugledno trgovsko, obrambno in upravno središče.

Hreljin, Stari grad Hreljin

Stari grad Hreljin, ob naselju Hreljin, se ponosno dviga na visoki strmi pečini nad majhnim naseljem Bakarac (pozor: to ni Bakar, ki pa leži v istem, Bakarskem zalivu), nad slovito Jadransko magistralo, blizu Starega gradu Hreljin pa ob morju leži tudi Kraljevica.

Stari grad Hreljin na svoji strateški lokaciji zlahka »kontrolira« (zahodni) Vinodol. Ostanke starega gradu Hreljin obožujejo izletniki in še posebej fotografi, saj ponuja prekrasne panoramske razglede proti morju.

Kako dospeti do Starega gradu Hreljin? Ko boste v Hreljinu, poiščite lokalno pokopališče. Ob pokopališču zavijte desno na dokaj ozko gozdno pot, v nekaj minutah boste prispeli do Starega gradu Hreljin. Sledi skok v zgodovino, skrivnosti starega gradu Hreljin nam bo razkril pogled v preteklost.

Nekateri strokovnjaki menijo, da je »gradina« Hreljin ena izmed sedmih utrdb Liburnov (septem turres), kar je za njih nedvoumen dokaz, da Hreljin velja za »staro utrjeno naselje«.

Kdo in kdaj je ustanovil hreljinsko naselje z utrdbo, ni mogoče točno ugotoviti, ljudske pripovedke pa trdijo, da je Hreljin zasnoval in postavil grški mitološki junak Herkul.

Dokaj blizu Starega gradu Hreljin so našli številne ostanke naselbin iz rimskega časa, v naselju Plase so našli tudi rimske kovance. Hreljin se nahaja na izjemno ugodni strateški točki, ki je prevladovala nad komunikacijami, ki povezujejo notranjost Hrvaške prek Gorskega kotarja z morjem in Bakarcem, takratnim pristaniščem mesta.

Prva omemba srednjeveškega naselja Hreljin je datirana v letu 1225, ko je hrvaško-ogrski kralj Andrej II. (iz dinastije Arpadevičev) Vinodolsko kneževino, v katero je bil vključen tudi Hreljin, podaril slavnim Frankopanom.

Prav tako je ena izmed najzgodnejših omemb Hreljina tista iz leta 1288 med pripravo Vinodolskega zakona, katerega sopodpisnik je bil tudi Hreljin.

Slovenska wikipedija pojasni, da je Stari grad Hreljin med letoma 1550 in 1671 pripadal plemiški rodbini Zrinski. V obdobju Zrinskih sta obzidje okoli naselja Hreljin, ob dveh vhodih, dopolnjevala dva obrambna stolpa. Dva dodatna stolpa (okrogel in kvadratni) sta bila postavljena v obrambo majhnega (notranjega) »kastela« v Hreljinu.

Zrinskim Stari grad Hreljin postane pomembna trdnjava v obrambi pred Turki in njihovimi krvavimi vdori v Istro in Slovenijo.

Po zlomu zrinsko-frankopanske zarote leta 1661 — Peter IV. Zrinski se je skupaj s svakom Krstom II. Frankopanom zapletel v neuspelo zaroto proti dunajskemu dvoru, oba so nato leta 1671 usmrtili —je Hreljin pripadal mogočni ogrski kroni.

Propad Starega gradu Hreljin je bila predvsem posledica sprememb v gospodarskem življenju. Ko se je namreč leta 1726 začela gradnja t.i. karolinske ceste (Karlovac – Bakar), se je začelo »množično izseljevanje« iz Starega gradu Hreljin v takratni Piket oz. na  današnje območje (novega) naselja Hreljin.

Ime Piket izvira iz časov Napoleonove Ilirije, ko so bili na območju današnjega Hreljina nameščeni francoski stražarji (francosko piquet pomeni “poljska straža”). Zadnji prebivalci Starega gradu Hreljin so bili trije duhovniki, zapustili so ga po požaru leta 1789 in odšli živet v novi, torej današnji Hreljin.

Vse od konca osemnajstega stoletja je Stari grad Hreljin zapuščen in prepuščen samemu sebi, da v njem vlada veličasten duh preteklosti tega naselja. Današnji obiskovalec bo na osnovi ostankov samega Starega gradu Hreljin, ki so gradili od 13. do 16. stoletja, zlahka razbral in spoznal velikost in pomembnost hreljinskega naselja z utrdbo (klikni na načrt Starega gradu Hraljin).

Od vidnih ostankov Starega gradu Hreljin sta se, razen bornih ostankov grajskega obzidja, kastela in nekaterih drugih stavb, do danes ohranili dve cerkveni zgradbi, in sicer zvonik cerkve sv. Jurija in kapela Blažene Device Marije.

Ta kapela je za prebivalce novega Hreljina (vasica ima čez 2 tisoč prebivalcev) še danes,  kot edina popolnoma ohranjena zgradba starega Hreljina, dokaj pomembna. Verniki imajo tukaj vsak avgust, na praznik Matere božje Snežne, slavnostno mašo.

Ruševine Starega gradu Hreljin verno in trmasto kljubujejo času, vsakemu novemu turističnemu obiskovalcu pa ponujajo možnost, da postane del tega slavnega srednjeveškega spomina.

Ps. Uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, se TZ Bakar zahvaljuje za fotografije.

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.