Compare Listings

Slovenci otok Šolta obožujemo

Otok Šolta, košček dalmatinskega raja

Morda otok Šolta ni tako razvpit kot nekateri njegovi bližnji otoki (predvsem Hvar in Brač), kljub temu pa se lahko na tem srednje dalmatinskem otoku, ki marsikje zgleda kot prekrasna mediteranska razglednica, pohvalijo s številnimi čari, turističnimi aduti.

Otok Šolta, košček dalmatinskega raja

Šolta je otok v srednje dalmatinskem arhipelagu; je dokaj majhen, pokriva le 58,18 kvadratnih kilometrov. Najvišji vrh otoka Šolte je Vela Straža, pri Gornjem selu, v višino meri 237 metrov. Otok Šolta je dolg je dolg 19 kilometrov in širok do 5 kilometrov. Dolžina obale meri 79,450 kilometra, kar pomeni, da ima otok Šolta skoraj dvakrat toliko obale kot celotna Slovenija (43.157 kilometra).

Otok Šolta leži med otoki Brač na vzhodu, Drvenik Veli na zahodu, Čiovo na severu, Visom na jugu, Hvarom na jugovzhodu in celino na severovzhodu. Otok Šolto od celine ločuje Splitski kanal, od otoka Brača Splitska vrata, od otoka Drvenika Veli pa Šoltski kanal.

Od Splita je otok Šolta oddaljen le devet morskih milj (1 milja je 1852 metrov), med turistično sezono trajekt na liniji Split – Rogač (trajektna luka na otoku Šolti) pluje nekajkrat dnevno (vožnja v eno smer traja okrog 45 minut).

Vzdolž zaliva Maslinica se ob otoku Šolti nahaja sedem manjših otočkov z imeni: Polebrnjak, Saskinja, Balkun, Kamik (Kamičić), Radula (Šarac), Grmej in Stipanska.

Otok Šolta je bogat s floro in favno. Jugozahodni del je pokrit z makijo in nizkim borovim gozdom, medtem ko je vzhodni del pretežno kamnit, zapiše wikipedija. Na otoku živi preko 100 vrst raznih živali (ptice, divje svinje, zajci itd.).

V notranjosti zahodnega dela otoka Šolte leži približno 6 kilometrov dolgo in do 2,5 kilometra široko polje. Na otoku Šolti domačini (teh je uradno nekaj manj kot 2.000) gojijo predvsem vinsko trto in oljke, med pridelki pa se omenjajo tudi mandlji in rožič (alternativa čokoladi). Kot se za jadranske otoke spodobi, je na Šolti tradicionalno doma tudi ribolov, v zadnjih letih pa se razvija tudi čebelarstvo.

Toda predvsem v zadnjih desetletjih je otok Šolta, podobno kot celotna Hrvaška, odvisen predvsem od (poletnega) turizma. Turizem na otoku Šolti je – seveda – najbolj razvit ob manjših, obmorskih naseljih: Stomorska, Maslinica, Nečujam in Rogač. Nekoliko večja naselja se skrivajo v notranjosti otoka Šolta: Gornje Selo, Donje Selo, Srednje Selo in Grohote, kjer je tudi center celotne administrativne občine Šolta.

Sprehodimo se nekoliko po naseljih otoka Šolte, začnimo s kraji, ki so turistom najbolj pri srcu, tistim ob samem morju.

STOMORSKA leži na severozahodnem delu otoka, njene kamnite hiše v zalivu  prisluškujejo bližnjemu otoku Braču, ima okrog 250 prebivalcev, od trajektne luke Rogač je oddaljena 12 kilometrov. Boljši razvoj kraja Stomorska naj bi pričel šele v začetku 17. stoletja. Nad naseljem na griču Vela straža stoji baročna cerkev Gospa od Stomorije, po imenu te cerkvice je kraj tudi dobil svoje ime.

Turistična skupnost Šolta navaja, da je »Stomorska najstarejše obalno naselje na otoku, v katerem so nekoč živeli znani pomorščaki, ki so imeli v lasti jadrnice in so z njimi prevažali žito, apno in druge izdelke v času, ko je Šolta svoj dohodek dajala Splitu. Stomorčani so danes tudi lastniki lesenih jadrnic, le da jih danes uporabljajo za sedemdnevna turistična križarjenja po Jadranu«.

Spletno mesto studentarija.net opozarja na nekatere druge turistične danosti: »V mestu Stomorska se nahaja tudi diving center, katerega bodo veseli vsi navdušeni potapljači. Ti vsekakor ne smejo zamuditi priložnosti, da se v bližini naselja potopijo nekaj 10 metrov in si od blizu ogledajo šoltanski Titanic – veliko ribiško ladjo Ribolovac (29 metrov), ki se je pred leti potopila v zalivu (28 metrov globine), zdaj pa predstavlja izjemno atraktivno točko za vse ljubitelje morskih globin. Južna obala otoka je hkrati tudi odlična točka za podvodni ribolov, saj kapitalni ulovi tam niso nič nenavadnega«.

MASLINICA je edino naselje in pristanišče na zahodni obali otoka Šolta. Maslinica je čudovita rustikalna ribiška vasica, s svojim arhipelagom zgoraj imenovanih otočkov pa je marsikateremu obiskovalcu najlepši kraj na Jadranu (leta 2017 Maslenica prejme državno nagrado “malo misto” za najuspešnejšo pristno obalno destinacijo).

Ambientalno vrednost Maslinice dopolnjujejo številni oljčni nasadi v bližini in dvorec družine Martinis Marchi, ki stoji tik ob morju. Naselje Maslinica se je razvilo prav okoli dvorca z »obrambnim stolpom«, ki ga je leta 1708, zaradi strahu pred Turki in pogostimi napadi gusarjev, zgradila plemiška družina Marchi.

300-letni dvorec Martinis Marchi je danes izredno lepo obnovljen »heritage« hotel, ki ponuja razkošne in individualno opremljene apartmaje, čudovit bazen in wellness, lepo restavracijo in vinsko klet, terase in bogat mediteranski vrt, ima celo lasten heliodrom in marino v najemu. Heritage Hotel Martinis Marchi je citymagazine.si razglasil za hedonistični raj na Šolti.

NEČUJAM je turistom, ki obiskujejo Šolto, mogoče najbolj znan, saj je nad centralno plažo zgrajeno veliko apartmajsko naselje. Nečujam, najmlajše naselje otoka, se nahaja na severni strani otoka, svoj prostor pa je našel v največjem zalivu otoka Šolte. V Nečujmu se bohoti tudi največja in najbolj obiskana plaža na otoku Šolti.

Kako svoj Nečujam hvali turistična skupnost Šolta? Približno tako: »Po mnenju mnogih je Nečujam najlepši zaliv na otoku Šolti, sestavlja ga osem zalivčkov: Bok Supetar, Šumpjivina, Podkamenica, Maslinica, Tiha, Bok od rata, Piškera in Supetar.

Z izgradnjo turističnega naselja Nečujam postane sodoben turistični kraj, a ena stvar skozi stoletja ostaja nespremenjena, to pa je ime same destinacije. Latinsko ime Vallissurda ali zaliv gluhih izvira iz same velikosti zaliva Nečujam, ki je sposoben skriti vsak zvok in ga spremeniti v tih, droban šepet«.

Hrvaška turistična skupnost v Nečujam vabi takole: »Odkrijte, kaj je začaralo Marka Marulića (pesnik, živel je med letoma 1450 in 1524), da ga obišče starejši stanovski kolega Petar Hektorović (1487-1572) ali kateri od splitskih plemičev v veslačici že pred petimi stoletji in ki še vedno obstaja in privlači turiste, sprehajalce, plavalce, navtike, pohodnike in potapljače«.

ROGAČ »je najstarejše naselje na otoku Šolti. Prvi naseljenci so se tu naselili že v rimski dobi. Pri arheoloških izkopavanjih v zalivčku Banje so našli ostanke starorimskih zgradb. V samem naselju stoji utrdba s strelnimi linami, ki je bila postavljena v 17. stoletju,« nas poduči wikipedija.

TZ Šolta pa poudarja, da je »danes Rogač glavno in edino trajektno pristanišče na otoku, vaše izhodišče v katero koli smer usmerite raziskovanje otoka. V času prihodov in odhodov trajektov, zlasti poleti, je Rogač poln gostov in domačinov, ki hitijo na svoje otoške cilje«.

Seveda pa je lahko tudi Rogač idealen za vaše počitnice, saj se tudi trajektna luka ponaša s čudovitimi zalivčki in plažami (Banje, Kašjun in Žustovo), s kristalno čistim morjem, naravo in tišino.

GROHOTE je najstarejše, največje in najpomembnejše naselje otoka Šolte, tam prebiva nekoliko manj kot 500 ljudi. Vasica Grohote se nahaja skorajda v samem središču otoka, na robu šoltanskega polja, ob glavni cesti med Maslinico in Stomorsko; od glavnega, »nekoč svojega«, otoškega pristanišča Rogač, je oddaljena le slaba 2 kilometra.

Od javnih in pomembnih objektov so v Grohotah občinski uradi, pošta, reševalno vozilo s heliodrom, lekarna, gasilska enota in policija, turisti se radi ustavijo tudi na tržnici ali v nekaterih trgovinah. Središče samega kraja sestavljajo nepravilne ozke ulice s hišami, ki oddajajo rustikalni, stari sredozemski čar. Naselje Grohote zagotovo sega v antiko, o čemer pričajo številni zgodovinski ostanki iz rimskega obdobja, ki so vidni po vsem kraju.

V vasici Grohote prevladuje neorenesančna cerkev sv. Stjepana Prvomučenika, ki je bila zgrajena na ostankih zgodnjekrščanske bazilike, ki so jo uničili pirati iz Omiša. Na cerkev je naslonjeno slikovito pokopališče, tam je pokopana najpomembnejša hrvaška pesnica 20. stoletja Vesna Parun.

Sredi vasi stoji obrambni stolp Slavić iz 17. stoletja, ki je del stare trdnjave plemiške družine iz Splita (danes so v stolpu pisarne občine Šolta).

V vasici Grohote je vidnih veliko lepih primerov tradicionalne dalmatinske arhitekture, eden najlepših primerov je t.i. »Hiša bratstva«, v kateri so svoje mesto našli knjižnica, turistični urad in umetniška galerija. V naselju Grohote lahko obiščete še eno galerijo, najdete jo v rojstni hišo Eugena Buktenice (1914–1997), znanega hrvaškega slikarja in najbolj znanega šoltanskega umetnika. Galerija in spominska hiša Eugena Buktenice je bila razglašena za središče dalmatinske naivne umetnosti, tam sedaj ustvarja Eugenov nečak Vicko Buktenica.

GORNJE SELO leži na vzhodnem koncu otoka Šolte, v bližini kraja Stomorska. »Gornje Selo je majhno mesto, ki se nahaja na nekaj več kot sto metrih nadmorske višine in je značilen primer sredozemske arhitekture, ki varovalno gleda na preostali del otoka,« so zapisali v TZ Šolta.

V Gornjem Selu je tudi stiskalnica oliv, kjer si lahko v poznejših jesenskih mesecih na lastne oči ogledamo kako nastane slovito oljčno olje, ki dobiva številne nagrade širom sveta.

DONJE SELO je majhna slikovita tipična sredozemska vasica, ki se nahaja tik ob cesti, na poti od Maslinice do središča otoka. Donje Selo je idealno za sprehajanje po tlakovanih ulicah, odkrivanje njenih skrivnosti. Današnji pogled na Donje Selo se marsikomu zdi preprost in ljubek, vasica je zmeraj bolj polna obnovljenih kamnitih hiš, ki so del turistične ponudbe otoka.

SREDNJE SELO se je stisnilo med Donje Selo in Grohote, zgrajeno je bilo na položnih pobočjih severnega roba »Sridnjega polja«. TZ Šolta zapiše, da ima Srednje Selo svoj šarm, pa čeprav so »številni zanimivi primeri ljudske arhitekture zelo zanemarjeni in skoraj propadli, zato je za ohranitev stare naselbine potrebna predvsem revitalizacija zapuščenih in dotrajanih hiš«.

Tako, pa smo se ekspresno sprehodili skozi naselja na otoku Šolti (manjših zaselkov nismo omenjali). Kaj reči proti koncu prvega, uvodnega, teksta o otoku Šolti?

Turist na Šolti zagotovo ne bo lačen, saj ga čaka raznovrstna paleta gastronomskih užitkov, ki jih nudi hvaljena mediteranska kuhinja (pršut, pašticada in njoki, ribe »na gradele«, slane ribe in oljčno olje, črna rižota, fritule, sveže in posušeno sadje ter lokalno vino – vinska sorta »dobričić« – so le nekateri aduti kuhinje na Šolti).

Turist bo na otoku Šolti (skorajda) zagotovo našel tudi svojo idealno plažo. Morebitna najlepša kopališča se najdejo v zalivčkih Senjska, Stračinska, Jorja, Šipova, Gornja Krušica ali pa na plaži Punta v Maslinici. Vsekakor predlagamo, da na Šolti v sebi prebudite radovednega pustolovca.

Šolta je namreč otok, ki ga je potrebno počasi odkrivati, sloj za slojem, še posebej to velja za zalivčke na južni strani otoka, ki so idealni za celodnevne izlete.

Namesto klasične turistične gneče vas na otoku Šolti, ki ga mnogi uvrščajo med najlepše manjše evropske otoke, čaka prepotreben mir. Šolta je idealna za družinske počitnice, goste z jadrnico, čolnom ali jahto in vse tiste, ki želijo zbežati pred stresom modernega sveta. Vsekakor je Šolta tudi otok ekstremno zanimive preteklosti (o tem drugič), na katerem bo vsak turist, vsak obiskovalec, zagotovo našel svoj majhen košček raja.

Ps. Uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, se Turistični skupnosti Šolta zahvaljuje za fotografsko gradivo.

Sorodni članki

Gornja Posavina? Zakaj pa ne?!

Tri reke, konji na zelenih poljih, sprehod po visečem mostu, kosilo na splavu, čolnarjenje in kolesarjenje v čudoviti naravi so le začetek zgodbe o turističnih zanimivostih, ki jih ponuja območje Gornje Posavine.

Nadaljujte z branjem

Stobreč le korak do Splita

Stobreč je od splitske Dioklecijanove palače oddaljen le sedem kratkih kilometrov in nima statusa mesta, administrativno Stobreč celo pripada drugemu največjemu hrvaškemu mestu. Kljub temu, da je Stobreč vendarle nekoliko v senci bližnjega Splita, trmoglavo in samosvoje kroji svoje življenje kot majhno priobalno mestece, ki se lahko pohvali predvsem z burno zgodovino in sedanjo pisano turistično raznolikostjo.

Nadaljujte z branjem

Trpanj, dom ponosnih faraonov

Trpanj je slikovit dalmatinski kraj, na polotoku Pelješac. Trpanj je torej obrnjen proti celini, iz Ploč redno vozi trajekt (na velikem valobranu nas najprej pozdravi kip Velike Gospe - Zvijezde Mora). Trpanj je bil nekoč predvsem kraj ribičev in kmetov, danes pa je prava turistična oaza Pelješca.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.