Compare Listings

Dobrodošli v Brelih, izviru lepote

Brela, raj na Zemlji

»Brela so skrivnostni počitniški kraj, o katerem ste sanjali. Brela so raj na zemlji za vse, ki iščete božanske vonjave, prostor v senci in tišini ter morje, ki si zasluži najvišjo oceno. Medtem ko imate na eni strani pogled na kristalno čisto morje, na drugi strani pa zaščitniško stoji Biokovo, boste hvaležni, da ste uspeli priti v – Brela! V Brelih svoj košček raja iščejo tudi slavni nogometaši. Mediteran, kot navdih in način življenja, v Brelih sije v silnem razkošju.« S takšnimi presežniki in podobnimi hvalospevi spletni avtorji opisujejo Brela.

Brela, raj na Zemlji

Turistična skupnost Brela nam uvodoma Brela predstavi z naslednjimi besedami: »Brela so vrata v Makarsko riviero. Tukaj je narava domišljiji res dala prosto pot, zato je tukaj marsikaj za videti. Prav v Brelih se nahaja naravni krajinski fenomen in prepoznavna blagovna znamka hrvaškega turizma, kamniti simbol kraja Brela, pa tudi celotne Makarske riviere in celo Hrvaške – skala v morju, obrasla z borovci.

Nahaja se ob sami plaži Punta Rata (opomba, glej tekst z naslovom Plaža Punta Rata, borovci v skalah), ki jo je ameriška znana revija Forbes leta 2004 razglasila za najlepšo plažo v Evropi. Potem pa je leta 2014 medij Huffington Post dalmatinska Brela razglasil za sanjsko destinacijo in razlog, da čim prej skočijo na letalo za Hrvaško«. Mislite, da je to vendarle nekoliko preveč reklamno? Kaj pa, če je vse res?

Neznani, skrivnostni reporter hrvaškega medija Večernji list je že pred leti v znameniti t.i. imenovani Turistički patroli, ki brez zadržkov ocenjuje turistične destinacije, zapisal približno takole: »Popotniki, ki se bodo iz Splita peljali na Makarsko riviero, bodo zaradi videnega med vožnjo doživeli pravi šok. Mislim, da je vse najslabše, od divje gradnje, primitivno predstavljenih ponudb do nespoštovanja narave – zbrano tukaj, tik ob morju. Katastrofa, sramota.

Če ne bi bilo treba voziti, bi vam priporočal, da zaprete oči. In da jih odprete šele tik prek krajem Brela. Tukaj bi verjetno doživeli ponovni šok, ampak tokrat pozitiven. Kajti Brela že v prvem trenutku, ko zavijete z znamenite jadranske magistrale, s svojo lepoto namigujejo, da sploh niso s tega planeta«. Izhodišča za nekoliko natančnejšo predstavitev kraja Brela so čudovita, kajne? Poglejmo si torej Brela skupaj in nekoliko podrobneje.

Naselje Brela, z nekoliko več kot 1.600 prebivalci, leži v srednji Dalmaciji, na obali Makarskega primorja, tik ob »jadranski magistralni cesti«, tudi do avtoceste, skozi biokovski tunel Sveti Ilija, ni daleč, pogled na google maps pravi 15 kilometrov. Severozahodno od Brel, ob morju, stoji »gusarski« Omiš (25 kilometrov), še enkrat več pa je treba prevoziti do glavnega mesta Dalmacije, Dioklecijanovega Splita. Če pa se od Brel spustimo jugovzhodno ob jadranskem morju naletimo na sosednjo Baško Vodo (slabe 3 kilometre), Promajno (8 km) in Makarsko (15 km).

Mimogrede, od vasice Brela do turistične, razgledne atrakcije Skywalk Biokovo (glej tekst z naslovom Skywalk, nebeško sprehajališče na Biokovu) je okrog 35 kilometrov ter okrog 50 minut vožnje (toda pozor, to velja le, če ni strašne gneče). Brela gledajo na otok Brač, predvsem tja proti krajem Povlja, Selca in Sumartin (do katerega pluje trajekt iz Makarske). Brela so se ugnezdila pod gorskim hrbtom prečudovitega Biokova (priporočamo izlet, glej tekst z naslovom Biokovo … ko ti zastane dih). V Brelih je tudi manjša marina, ki pa jo – več ali manj – večinoma koristijo le domačini s svojimi čolni in barkami.

Brela, s svojo okolico vred, se ponašajo z gostimi borovimi gozdički (ob zares čudovitih prodnatih plažah) in številnimi izviri pitne vode. Za Brela so značilni izviri sladke vode na obali in pod morjem. Ti vrelci na morskem dnu, ki mešajo sladko in slano vodo, so prava zanimivost. Temperatura morja je tam – seveda – znatno nižja, zato si potapljaški turisti z veseljem pridejo ogledat ta naravni fenomen. Domnevajo, da so to podzemne vode reke Cetine, ki so se prebijale skozi porozni kraškem terenu.

Upravno gledano so Brela samostojna občina, umeščena skorajda v samem središču Splitsko-dalmatinske županije. Občina Brela je sestavljena iz dveh naselij: Brela in Gornja Brela. Naselje Brela, nekdaj poznano kot Donja Brela, leži ob vznožju planine Biokovo, tik ob morju. Sestavljeno je iz več zaselkov na obeh straneh avtoceste, med katerimi sta največji Soline in Donje selo.

Naselje Gornja Brela se nahaja v Zabiokovlju, na poti od morja proti Zadvarju in Šestanovcu. Naselje obsega okoli 20 kvadratnih kilometrov zabiokovskega območja v okviru naravnega parka Biokovo, z obilico kraških pojavov, rastlinskih endemov ter bogate flore in favne ter sakralne in značilne podeželske arhitekture.

Pogled v preteklost, v zgodovino. To območje je bilo poseljeno že v najzgodnejših časih, o čemer pričajo številne neraziskane ilirske gomile in prazgodovinske naselbine. V četrtem stoletju pred našim štetjem je na tem območju živelo ilirsko pleme Delmati, v tretjem stoletju pa so prišli Rimljani. Danes si je težko predstavljati, v kakšnem nevarnem in nevarnem okolju so živeli v burni zgodovini tega prostora. Primarni interes je bila varnost, zato je večina manjših naselij in zaselkov nastala na pobočju Biokova, vključno z Gornjimi Breli.

Milan Babić na spletnih straneh občine Brela zapiše približno tako: »V 7. stoletju so v te kraje prišli Hrvati. To biokovsko-neretvansko območje od Cetine do Neretve je bilo zunaj meja enotne hrvaške države in se je imenovalo Paganija, od leta 1185 pa se imenuje Krajina. Prebivalci Paganije so se branili s svojimi gusarskimi ladjami in ovirali svobodo plovbe Benečanom, ki so proti njim vojaško ukrepali. Ena od teh beneških bitk se je zanje končala katastrofalno, saj je njihov dož Petar Kandijan v hudi bitki 18. septembra 887 padel. V spomin na ta dan praznujemo dan hrvaške mornarice.

Prvo omembo imena Brela podaja Konstantin Porfirogenet, ki v svojem delu O upravljanju cesarstva okoli leta 950 omenja ime Beroyllia kot eno izmed štirih utrjenih mest stare Paganije. Prebivalci Brel (v latinizirani obliki »Brolanenses«) so omenjeni v listini iz leta 1315, s katero jim hrvaški knez Juraj Šubić iz Klisa (glej tekst z naslovom Trdnjava Klis, ključ Dalmacije) priznava enake privilegije kot ostalim članom takratne omiške komune.

V virih iz petnajstega do sedemnajstega stoletja, napisanih v latinščini, italijanščini in turščini, nam je ime Brela podano v naslednjih oblikah: Bercla, Brehle, Breglie, Brehlia, Brechlia, Brechglia in Brehgli. Do 16. stoletja so Brela v virih veljala za edinstveno vas, naselje. Od druge polovice petnajstega stoletja pa vse do leta 1684 so Brela pod Turki, nato pa pripadajo Benečanom. Šele koncem šestnajstega stoletja se začno pojavljati jasni zapisi o dveh naseljih: Donja Brela in Gornja Brela.

Po propadu Beneške republike (1779) se Brela znajdejo pod oblastjo Avstrijcev, kaj kmalu pa tudi Francozov. Francoske lokalne oblasti med letoma 1808 in 1810 gradijo cesto na Biokovu, ta naj bi povezala Makarsko obalo s cesto, ki poteka skozi Zabiokovlje, Cesto v Brelih je zasnoval znameniti cestni inženir Franjo Zavorović (tudi Frane Zavoreo), ni pa bila nikoli dokončana. Dandanes je TZ Brela iz tega propadlega gradbenega projekta pretkano ustvarila svojevrstno turistično znamenitost, poučno stezo. T.i. »Francuska cesta« turistom postane lažja planinska pot, prekrasno razgledišče, ki je od leta 2017 vpisano v register tehnično-kulturnih dobrin Republike Hrvaške.

Obmorsko naselje Brela se je v zadnjem stoletju močneje razvilo s priseljevanjem prebivalcev iz zaselkov Podbiokova, predvsem iz (matičnega) naselja Gornja Brela. K temu jih je spodbudil razvoj ribištva, za rast Brel pa so pomembni tudi prvi resnejši začetki turizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Brela dodaten turistični in gospodarski zagon dobijo čez nekaj desetletij, v začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko kraj obogati znameniti hotel Maestral (sedaj je ob Maestralu v Brelih delujočih še nekaj drugih hotelov, npr. Marina, Soline, Sunčeva postelja).

Hotel Maestral v Brelih gradijo med letoma 1962 in 1965. Hotel Maestral je delo arhitektov Anteja Rožića, Julija De Luce in Matije Salaja, notranjost pa je oblikoval Bernardo Bernardi. Hotel Maestral v kraju Brela postane vzorčni primer hrvaškega povojnega arhitekturnega modernizma, postane simbol arhitekture Brel in celotne Makarske riviere (predstavi ga celo muzej v New Yorku), mnogi turistični strokovnjaki tistega časa pa ga razglasijo tudi za najbolj luksuzen hotel na celotnem hrvaškem Jadranu.

Ko je v približno v istih letih, torej sedemdesetih prejšnjega stoletja, začela »na polno obratovati« izredno dolga, opevana in izredno povezovalna Jadranska magistrala, ki velja za eno izmed najlepših cest na svetu, je kaj hitro postalo jasno, da bodo Brela – ob pametnem upravljanju – postala turistična destinacija »kot se šika«. Poleg pretežnih storitvenih dejavnosti, ki so v »službi vseprisotnega turizma«, se lokalni prebivalci Brel tradicionalno ukvarjajo tudi z gojenjem vinske trte, oljkarstvom in sadjarstvom (višnja maraska).

Čeprav se počasi razvija rekreacijski in avanturistični turizem tudi v naravnem parku Biokovo (pohodništvo, učne poti, botanični vrt, plezanje, prosto letenje itd.) levji delež turizma v Brelih – seveda – odpade na »sonce, morje in plaže«. Totalna hrvaška klasika! Vendar s pomembno, ključno razliko.

Brela so namreč ostala »zelena« (morebiti tudi trajnostna?!), odgovorni čelniki občine Brela (ob obali) niso dovolili pretirane betonizacije, urbanizacija je pod strogo kontrolo, poudarek ostaja na borovcih in morju, ki skupaj ustvarjajo klasično, prekrasno sliko Brel. Lep primer je slovita plaža Punta Rata (s svojo prečudovito naravno atrakcijo »Kamen Brela«), ki v svet konstantno prenaša čudovite fotografske razglednice (glej naš tekst z naslovom Plaža Punta Rata, borovci v skalah).

Če govorimo o sakralnem, svetem v Brelih, moramo nekaj besed nameniti dvema cerkvama. Župnijska cerkev v Brelih je cerkev sv. Stjepana Prvomučenika. Cerkev je bila zgrajena leta 1891 ob samem pokopališča. Današnja cerkev sv. Stjepana je pravzaprav tretja na istem mestu. Cerkev Gospe od Karmela se nahaja v predelu imenovane Soline. To je votivna cerkev, zgrajena v znak hvaležnosti za veliko zmago krščanske vojske nad Turki leta 1715 pri Sinju, zato jo domačini imenujejo tudi »crkva Gospe od pobjede«.

Kaj povedati ob samem koncu tega prispevka o kraju Brela? Brela so zares prekrasen turistični kraj, svojevrsten čudež narave, lahko bi celo rekli: »Brela so hrvaški turistični raj« (ali ste vedeli, da ima v Brelih svojo počitniško hišo tudi nekaj znanih nogometašev?). In seveda, tako kot v preostali Dalmaciji, so tudi Brela, prva na Makarski rivieri, znana po avtohtoni in sveži sredozemski hrani (npr. priporočamo ribe na žaru, hobotnico pod peko).

Informativno dodajamo, da se Brela (vsaj zaenkrat) ne ponašajo s hrupnimi zabavami, veselicami. Koncerte in fešte boste našli v sosednji Baški Vodi ali pa v večji Makarski, pravi župan občine Brela, ki pa z veseljem – v istem stavku – opozarja na številne možnosti športnih in adrenalinskih aktivnosti.

Vsak ljubitelj aktivnih počitnic bo na Makarski rivieri zagotovo užival – lahko kolesarite po označenih kolesarskih poteh, igrate tenis, odbojko, vaterpolo, se odločite za tečaj jadranja ali potapljanja, najamete vodni skuter, se preizkusite v parasailingu, planinarite po Biokovem, možnosti je vsekakor zelo mnogo. Če pa si boste zaželeli le romantičnega sprehajanja, potem v Brelih ne boste imeli prav nobenih problemov, saj ob samem morju teče prekrasno, nekaj kilometrov dolgo, sprehajališče.

Sam osebno bi si vendarle želel tudi, da bi neizmerno lepoto kraja Brela, v katerem zelo težko najdeš prosto parkirno mesto, harmonično spremljala prijaznost odgovornih turističnih delavcev (ki pa zna, na veliko žalost in jezo turistov ali turističnih novinarjev včasih zelo grdo zatajiti!).

Fotografije: TZ Brela.

Sorodni članki

Sveta Nedjelja tudi Sveta Nedilja

Na otoku Hvaru, v srcu dalmatinskega Jadrana, se nahaja idiličen kraj Sveta Nedjelja, predvsem domačini vasico neredko imenujejo nekoliko drugače - Sveta Nedilja. Slikovito naselje Sveta Nedjelja leži na dokaj strmem pobočju, stisnjeno je med morjem in kamnitim masivom, v katerem izstopa hrib sv. Nikola, ki je s 628 metri najvišji hrib celotnega otoka Hvara.

Nadaljujte z branjem

Radoboj, majhen veliki kraj

Če ste ljubitelj zgodovine in narave, le slabih 50 minut vožnje od centra Zagreba, približno enako časa porabite do Maribora, je Radoboj v Hrvaškem Zagorju destinacija, ki jo morate obiskati. V Radoboj ob zeleni naravi vabijo še: arheološko najdišče prazgodovinske nekropole pod »tumulima« Podstenje (podstenskimi gomilami), kapela sv. Jakoba (cerkev sv. Jakoba) na Gorjanima Sutinskim, župnijska cerkev Svete Trojice, Radobojski trnac, muzej "Radboa", Center narave Zagorje, Hiža vinove loze in Hiža štruklji z roko v roki z lokalnimi vinarji. Poglejmo si Radoboj nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Peroj ima črnogorsko srce

Hrvaška Istra na svoji zahodni obali v senci drugih bolj znanih turističnih destinacij skriva sramežljiv biser – majhno, srčno naselje z dušo in arhitekturo, ki ti da občutek domačnosti ter z mamljivimi plažami. To domače mesto je »ljepo i naše« – s prvim obiskom pa za vedno tudi vaš – Peroj.

Nadaljujte z branjem