Osor leži na jugozahodni strani otoka Cresa, do otoka Lošinja ga deli le kratek, znamenit premični most. Osor je sicer zelo majhno, pa vendar tudi zelo slikovito mesto, z dolgo zgodovino, daljšo od štiri tisoč let. Uvodoma moramo nujno poudariti, da je bil Osor, ki je delno obdan z obzidjem iz različnih obdobij, dolga stoletja dokaj pomembna naselbina v tem delu hrvaškega Kvarnerja.
Mestece Cres je največje naselje na otoku Cresu, ki velja za največjega med hrvaškimi otoki. Gibalo današnjega življenja in razvoja Cresa se skriva v besedici »turizem«. Sicer velja, da se Cres upravičeno ponaša z zelo dolgo turistično tradicijo na Jadranu (od leta 1845!). Turisti se že ob prvem prihodu v mestece Cres počutimo zelo sproščeno, zdi se, da cikel življenja v samem mestecu Cres poteka brez »drame«, brez prevelikega stresa?!
Kamp Kovačine na otoku Cresu, v bližini mesteca Cres, je prejemnik številnih nagrad za kakovost. Kamp Kovačine se ponaša z dokaj velikimi parcelami, na voljo so tudi mobilne hiške. Kamp je priljubljen predvsem med družinami, obkrožajo ga borovci in oljke, plaža pa je prodnata in skalnata, del plaže je namenjen izključno naturistom.
Marina je Zagrebčanka in športnica po duši. Že ime njenega instagram profila, https://www.instagram.com/marina_amo_tamo/, razkriva, da Marina zelo rada »bega sem ter tja«. Pravi, da je zasvojena s slovenskimi planinami, slovensko gorsko pokrajino nasploh. Med svojimi prostočasnimi aktivnostmi se je na instagramu odločila za takšen vrstni red: »hiking, trail running, kitesurfing, snowboarding, animals«. Marina bo z nami delila svojo lastno hribolazniško, treking izkušnjo Via Apsyrtides.
V redu, priznamo svojo krivdo. Verjetno nam plaža Meli na otoku Cresu še nekaj časa sploh ne bi »padla v našo radovedno novinarsko oko«, če ne bi družno in složno, po poročanju medijev, ugotovili, da je plažo Meli s svojo razigrano družbo obiskal tudi naš košarkaški dragulj, super zvezdnik Luka Dončić (ki se po težki sezoni v ligi NBA z največjim veseljem vrne na svoj najljubši otok Krk, in od tam – očitno – z jahto »izletnikuje« tudi po bližnjih otokih).
Kot plod odličnega sodelovanja med dvema turističnima zavodoma, TZ Mali Lošinj in TZ Cres, je nastal atraktiven (športno-turistični) projekt Via Apsyrtides. Via Apsyrtides je v prvi vrsti transverzala »hribolazniške« pešpoti, ki povezuje oz. preči oba omenjena otoka v celotni dolžini. Via Apsyrtides hkrati tudi odično predstavi naravne in kulturne znamenitosti »skupnega otočja«. Dolžina pešpoti Via Apsyrtides je skorajda 150 kilometrov, razteza se od najsevernejše točke otoka Cresa, rta Jablanca do najjužnejše točke otoka Ilovik, rta Radovan.
V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.
Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan sta redni izletniški točki turistov, ki se potikajo po Kvarnerju. Pretiravamo? Se popravljamo: Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan sta redni izletniški točki turistov, ki se potikajo bodisi po otoku Cresu, bodisi po otoku Lošinju.
Nevihte, neurja, strele, zračni vrtinci in trombe, ognjeni plameni, grozeči oblaki – to je strašljiva moč narave, ki jo v težkih vremenskih razmerah ovekovečajo prav posebni fotografi. In Sandro Puncet, ki si neizmerno želi v ZDA v lov na tornade, je zagotovo med njimi.
Antonio Ivičević, ki je zagnal projekt »Putni Kofer« (potovalni kovček) v intervju pove: Putni kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku.
Festival lošinjskih balkonov se ne da. Turistični delavci otoka Lošinja so leta 2020, kljub corona virusu, organizirali že deseti avgustovski festival z imenom Festival lošinjskih balkonov (hrvaško – Festival lošinjskih balkona).
Otok Susak je morebiti najbolj čuden otok na celotnem Jadranu. Da, prav ste prebrali. Čuden. Znan je po svojem značilnem pesku, hrvaško-ameriških ekonomskih emigrantih, »minicah« (krilo pri ženskih nošnjah se nosi visoko nad kolenom), domačini govorijo »čisto svoj jezik«, sorodniki na Susku so se baje redno poročali med seboj, pa še kakšna zares neverjetna bizarnost se zlahka najde.