Compare Listings

»Čudovito na kvadrat«

Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan

Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan sta redni izletniški točki turistov, ki se potikajo po Kvarnerju. Pretiravamo? Se popravljamo: Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan sta redni izletniški točki turistov, ki se potikajo bodisi po otoku Cresu, bodisi po otoku Lošinju.

Lubenice na Cresu in plaža sv. Ivan

Lubenice na otoku Cresu in njegova bližnja plaža sv. Ivan sta upravičen cilj številnih morskih izletnikov. Zakaj? Razloga sta dva. Prvi je ta, da je nemški medijski velikan Bild plažo sv. Ivan razglasil za eno izmed najlepših na svetu, še bolj točno, uvrstil jo je na 15. mesto najlepših plaž na svetu (na njihovem seznamu je bilo takrat 40 plaž iz celega sveta).

Drugi razlog pa se skriva v odločitvi hrvaškega ministrstva za kulturo, ki je leta 2005 Lubenice na Cresu nominiralo naselje Lubenice na Cresu za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine v Evropi, ker je naselje Lubenice »na visoki skali z gradnjo iz istega materiala povezano z okoliško humanizirano krajino, kar predstavlja skoraj popolno kombinacijo umetnih in naravnih elementov, naravne značilnosti območja pa se odražajo že v samem imenu mesta«.

Uh, kako zapleten stavek!? Ampak važno je predvsem dejstvo, da so Lubenice v svoji lepoti in pomembnosti za ljudi vendarle »nominirane na Unescov seznam«. In da je plaža sveti Ivan zares fascinantna, čudovita. Poglejmo oba turistična bisera nekoliko podrobneje.

Lubenice ležijo v osrednjem delu otoka Cresa, na zahodni creški obali, na 378 metrov visoki prepadni steni, nad skalnatim prepadom, ki dominira nad odprtim morjem Kvarnerja. Spletni portal www.navtika.plus.si je pogumno zapisal, da so »Lubenice celo najvišje ležeče naselje na hrvaških otokih, po mnenju mnogih pa jih ravno zato obdaja edinstvena, že magična atmosfera«. Vsekakor pa drži, da Lubenice kot samotno jastrebovo gnezdo ponujajo tudi odličen panoramski pogled na severni Jadran in galebe (od zgoraj!). 🙂

V zaselku Lubenice z vsega dvainštiridesetimi objekti zaenkrat živi manj kot dva ducata ljudi (?!), vsi pa so, tako vsaj trdi TZ Cres, starejši od 65 let, zato, kljub temu, da imajo v naselju stavbo šole, za njeno delovanje ni nobene potrebe. V stoletjih pa je bilo življenje ljudi v Lubenicah odvisno predvsem od ovčereje in ribištva. Spletni podatki trdijo, da je na področju Lubenic obdelovanje zemlje popolnoma nemogoče, ker prevladujeta le grmičevje in makija.

Dostop do skromnih Lubenic je najlažji po cesti iz kraja Valun, preko zaselka Podol in nato skozi borov gozd mimo kraških vrtač, vse do markantnega skalnega previsa, kjer se nahaja vas. Google zemljevid trdi, da je od mesta Cres do Lubenic, da premagamo 20 kilometrov poti, potrebno z avtom voziti 30 minut. Do Osorja, vrat otoka Lošinja, pa je iz Lubenic 35 kilometrov oz. 45 minut vožnje. Od trajektnega izhodišča Brestova, na vzhodni istrski obali, pa do Lubenic, pa bi – tako trdi »pameten stric Google« – z avtom potrebovali le uro in petinštirideset minut.

Pogled v zgodovino razkrije, da so Lubenice skupaj z Osorjem, Cresom in Belim najstarejša otoška naselja. Zaselek Lubenice je star že več kot štiri tisoč let, naseljenost, pa čeprav včasih zares zelo borna, ni bila nikoli prekinjena; to potrjujejo tudi najdeni okoliški tumuli (grobovi) iz bronaste in železne dobe.

Na mestu prazgodovinske naselbine se je kasneje razvilo dobro utrjeno rimsko naselje Hibernitia. Ime Hibernitia izhaja iz latinske besede hibernus, ki pomeni “zimski, mrzel, vetroven”. Zgodovinarji menijo, da so Lubenice svoje rimsko poimenovanje Hibernitia verjetno dobile zaradi pogostega hladnega, mrzlega vetra, ki je pogost v naseljih na hribih.

Lubenice, pardon, takrat še naselje Hibernitia, s svojim popolnoma formiranim urbanim centrom, so bile eden izmed štirih najpomembnejših krajev na otoku Cresu. Ob vznožju vasi so arheologi odkrili »pomembno vilo rustico«, tam so odkopali številne zanimive arheološke najdbe iz antičnega obdobja (sarkofag, egiptovski napisi, amfore, denar, nakit itd.). V srednjem veku pride do preimenovanja, Lubenice postanejo Zubjenice (Ljubljenice). O tem, novem, imenu obstaja anekdota.

V starih časih je vladal kralj, ki je imel hčerko, ki pa se je zaljubila v prelepega mladeniča, ki je živel na griču, na katerem so danes postavljene Lubenice. Nezadovoljen z njeno odločitvijo je kralj svojo hčerko pregnal iz Osorja. Nesojena kraljična je odšla s svojim ljubljenim izbrancem in se nastanila na vrhu kamnitega hriba.

Kraljični je bilo ime Ljubica in zato se je kraj po njej poimenoval Ljubenice, ki pa kmalu, zaradi lažje izgovorjave, postanejo Lubenice. Zagotovo pa drži, v tem so si enotni popolnoma vsi strokovnjaki, da ime kraja nima prav nobene smiselne povezave z enako imenovanim, sladkim, osvežilnim poletnim sadežem. 🙂

Zaradi dominantnega položaja na strmem hribu, s katerega je bilo mogoče nadzorovati prehod skozi Vela vrata in organizirati obrambo tistega dela otoka Cresa (blizu je Vransko jezero), so naselje Lubenice skozi stoletja konstantno in neutrudno utrjevali. Še do danes so se iz tistega obdobja ohranili ostanki kamnitega obzidja in dvoja mestna vrata (južna in severna).

Hrvaška wikipedija približno tako opiše sedanje odlike in znamenitosti kraja Lubenice na Cresu: »Naselje ima nepravilen podolgovat in ovalni tloris s številnimi strnjenimi hišami. Dve vzdolžni ulici sta prečno povezani z majhnimi pokritimi obokanimi prehodi. Stavbe imajo visoko kakovost izdelave in večinoma vzdušje iz obdobja baroka, vendar je v podkonstrukciji in temeljih hiš ter v njihovih razmerjih vidna srednjeveška plast.

Tudi na vzhodni strani je srednjeveško mestno obzidje še dokaj ohranjeno. Drugi urbani arhitekturni elementi vključujejo mestno ložo ob zvoniku župnijske cerkve, trg s komunalno cisterno in že omenjenimi mestnimi vrati, pokopališče in – seveda – številne, majhne srednjeveške cerkvice oz. mogoče bi bilo pravilneje napisati – kapelice.

Blizu južnih mestnih vrat se nahajata romanska cerkvica Sv. Nedjelje in obnovljena gotska cerkvica sv. Antuna Pustinjaka. Okrog začetka petnajstega stoletja so izven zidov zgradili gotsko cerkvico sv. Nikole. Nedaleč od največje, župnijske, cerkve Blažene Djevice Marije z zvonikom (pod njim je bar, v katerem se lahko osvežite) je postavljena cerkvica sv. Jakova, na pokopališču pa so verniki postavili cerkvico sv. Stjepana.

Iz napisanega zlahka razberemo, da so Lubenice pravi biser hrvaške arhitekture. To poved lahko utemeljujemo tudi z dodatnim opisom kraja Lubenice: Ulice so tu in tam tlakovane z grobo tesanim kamnom t.i. lomljencem, številne zasebne hiše pa so postavljene okoli dvorišč na katera dostopamo skozi kamnite portale.

Te monumentalne urbano-podeželske stavbe imajo v drugem nadstropju kamnite vodne rezervoarje, do katerih vodijo kamnite stopnice. Očarajo tudi dimniki izjemnih dimenzij in oblik, pa tudi drugi elementi podeželske arhitekture (krušne peči, rogovi za sušenje sadja, tradicionalno oblikovane strehe in pergole oz. paviljoni.

V kraju Lubenice na Cresu v toplih poletnih večerih (in v letih, ko po svetu ne razsaja kakšen hudoben virus) v ozračju čarobnega vzdušja prirejajo tradicionalne koncerte klasične glasbe in razmišljajo o nastanku multimedijskega umetniškega centra. Lepoto kraja Lubenice na Cresu dopolnjuje plaža sveti Ivan, ki pa, roko na srce, živi neko svojo posebno življenje. Poglejmo si svetovno znano plažo sveti Ivan nekoliko podrobneje.

PLAŽA SV. IVAN, LUBENICE, OTOK CRES

Plažo svetega Ivana, v kraju Lubenice na otoku Cresu, mnogi (mediji) razglašajo za eno izmed najlepših plaž na svetu. Ljudem je všeč predvsem zaradi fotogeničnega »smaragdnega pogleda iz simpatičnega naselja Lubenice«, nedotaknjene narave, miru in tišine, pa tudi  dišečih vonjav sredozemskega rastlinja.

Plaža sveti Ivan je precej nedostopna in je tam zaradi tega, vsaj večinoma, zelo malo ljudi. Plaža je namreč od naselja Lubenice oddaljena okrog 45 minut hoda (navkreber zna pot baje trajati tudi eno uro). Spletni blogi razkrijejo, da je »pot večinoma strma, z malo sence in po precej neprijaznem gruščnatem terenu – nekateri odseki zelo spominjajo na visokogorska melišča, tako da ne boste pretiravali, če obujete pohodne čevlje. Teniske bodo sicer okej, nikakor pa se do plaže ne spuščajte v natikačih«.

Glede na naporno pot in prelepo lokacijo se splača tu preživeti ves dan, a ker na plaži ni nobenih prodajalcev in barčkov, si morate obvezno s seboj prinesti hrano in pijačo, pa tudi senčnik bo zelo dobrodošel. Kakor smo že napisali, do plaže vodi strma in dokaj naporna pot, zato dvakrat dobro premislite, če se boste vendarle »sprehodili do nje«.

Plaža svetega Ivana je prodnata, prekrita z drobnimi kamenčki, do nje pa se lahko pripeljemo tudi s kakšnim plovilom (baje lahko najamemo celo morski taksi v mestu Cres?!). Dostop na plažo svetega Ivana je mnogo enostavnejši z morja, na spletu sem zasledil podatek, da je mogoče sidrati na globini 6 do 10 metrov (če je mogoče, barko privežite z vrvjo še ob obalo).

Daleč pod Lubenicami se, ob zalivu svetega Ivana, skrivata tudi zaliva Luka in Žanja. Tam najdete tudi (pod)vodno jamo (špiljo), dolga je kakšnih trideset metrov, v njo pa lahko celo zaplavamo.

Za konec dodajamo le, da mislimo, da ob obisku idiličnega naselja Lubenice na Cresu in turkizne plaže svetega Ivana zagotovo ne boste ostali ravnodušni. Mi smo oba hrvaška turistična bisera zapisali skupaj, v enem članku, saj se nam zdi, da bi bila eden brez drugega »nekako nepopolna«.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo TZ Hrvaške in TZ Cresa.

Sorodni članki

Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj

»Staza Gospi Sinjskoj« je romarska pot, ki iz različnih krajev vodi do alkarskega Sinja, kjer je največje marijansko svetišče na jugu Hrvaške. Romarska pot "Staza Gospi Sinjskoj" (romarska pot h Gospe Sinjski) je za številne vernike edinstveno doživetje. Je pa potrebno že v uvodu poudariti, da Staza Gospi Sinjskoj ni namenjena le romarjem, ampak vsem, ki uživajo v (turističnem) pohodništvu.

Nadaljujte z branjem

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Katera plaža v Vodicah je najlepša?

To je zares težko vprašanje. Še redni obiskovalci Vodic se ne moremo zediniti ali je najlepša plaža Plava plaža, plaža Male Vrulje ali plaža Hangar.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.