Compare Listings

Putni Kofer je poln pozitivnih zgodb

Antonio Ivičević: Moje srce pleše

Antonio Ivičević, ki je zagnal projekt »Putni Kofer« (potovalni kovček) v intervju pove: Putni kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku.

Antonio Ivičević: Moje srce pleše

Antonio Ivičević dodaja: »Številni ljudje mi v komentarjih sporočajo, kako jim je Putni Kofer super, da so začutili neko pozitivno energijo in srečo ob branju mojih tekstov s potovanj, kar me izredno veseli!«. Za več pozitivnih besed pa pozivamo k branju intervjuja.

1. Antonio, dobrodošli na www.pag.si, največjem slovenskem portalu o hrvaškem turizmu. Za intervju smo vas zaprosili, ker ste zagnali »Putni kofer« (potovalni kovček). Za začetek se malo obširneje predstavite našim bralcem. Kolikor vem, niste turistični delavec, delate v digitalizaciji, sicer pa ste tudi virtualni pisatelj, idealist, sociolog, ljubitelj potovanj, marketinški strateg, fotograf, amaterski igralec in prijatelj.

Pozdravljen, Peter! Najprej bi se vam rad zahvalil za vaše zanimanje in da ste prepoznali moj Putni Kofer, zelo ste me razveselili in polepšali današnji deževen dan v Zagrebu! Kot ste sami omenili, nisem turistični delavec, sem pa velik ljubitelj potovanj in turizma, Po stroki sem magister sociologije in filozofije.

Trenutno sem zaposlen v ‘full service’ agenciji v sektorju marketinških strategij in raziskovanj kot senior strateg. V prostem času pa fotografiram, slikam z akrilnimi barvami, obiskujem ure igralstva, in seveda, potujem. Na kratko bi se opisal kot kreativca, ki želi raziskovati sebe, druge ljudi in nove načine življenja preko potovanj.

2. Drugo vprašanje je logično … Povejte nam, kako in zakaj je nastal »Putni kofer«? Kakšni so načrti in cilji? Ali vam Potovalni kovček vzame veliko časa in kateri segment največ? Na vaši facebook strani sem prebral, da nas čakajo »nenavadne popotne zgodbe, nova mesta za odkrivanje, kulture za spoznavanje, nasveti in osebna doživetja s potovanj«.

Cela zgodba nastanku Potovalnega kovčka je zanimiva in rad jo delim z drugimi. Nastal je kot reakcija na veliko število negativnih novic in komentarjev na družbenih omrežjih v času, ko se je pričela celotna zgodba s korona virusom, karanteno in popolnim zapiranjem meja v Evropi in svetu.

Na začetku sem čutil blago anksioznost zaradi onemogočenega potovanja preko meja, pa tudi med županijami in mesti po Hrvaški.

Trenutno se mi to zdi povsem upravičeno, saj niti v glavi niti v življenju nismo navajeni biti v fizičnem prostoru z jasnimi in čvrsto postavljenimi mejami. Še posebej mi, ki sami sebe dojemamo in vidimo kot kreativce, taki pa v življenju zagotovo potrebujemo veliko prostora, da bi lahko delovali in izpolnili svoje potenciale. Milo rečeno, imel sem občutek, da sem v nekem strašnem zaporu, iz katerega ne bom mogel nikoli oditi.

Istočasno je moja virtualna okolica postajala vse bolj depresivna in negativna zaradi samega virusa, zato sem se odločil ustvariti facebook in instagram profil z imenom Putni Kofer in ju s svojimi objavami napraviti vedrejši, toplejši in pozitivnejši mesti. Zelo hitro sta profila postala mesto dobrih, pozitivnih in navdihujočih zgodb, ki imata poleg tega, da informirata in izobražujeta bralce o potovanjih, za svoj cilj tudi širitev zavedanja o življenju, drugih ljudeh in samem sebi. Temu so potovanja tudi namenjena, da bi »razbili kalupe« in premikali svoje meje, kajne?

Trenutno urejam profila na facebook in instagram platformi in, to moram priznati, veliko časa prebijem na njima. Vse te zgodbe s papirja in iz glave je potrebno pretvoriti v lepo besedilo, izbrati fotografije, jih urediti, vse skupaj pustiti, da se malo usede ter ponovno prebrati, urediti malenkosti ter zadevo objaviti. Vse to zahteva zelo veliko časa, vendar se ne smem pritoževati, saj delam in vodim Putni Kofer zato, ker me vse to zelo veseli in sprošča in vsaka objava me tako razveseli, kot da je prva. Resnično uživam v tem in izredno sem vesel, da ste to prepoznali.

3. O vašem projektu v hrvaških medijih sem prebral tudi to: “S Potovalnim kovčkom si želim z vami deliti nekatere nenavadne zgodbe in nasvete, nuditi informacije o ljudeh, mestih in dogodkih, za katere morda še niste imeli prilike slišati. Zato, iz udobnosti svojega fotelja odpotujmo virtualno, širimo skupaj zavedanje o življenju, drugih ljudeh in samem sebi s klikom na #PutniKofer.“ Ko sem to prebral, se mi je zazdelo, da želi biti Potovalni kovček nekaj več. Kaj?

Putni Kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku. Številni ljudje mi v komentarjih sporočajo, kako jim je Putni Kofer super, da so začutili neko pozitivno energijo in srečo ob branju mojih tekstov s potovanj, kar me izredno veseli!

Všeč mi je, da lahko prenesem svoje misli, občutke, osebna doživetja in nasvete drugim ljudem, ki radi potujejo. Nekako se mi zdi, da je moja prvotna ideja uspela – Putni Kofer je postal mesto dobrih, pozitivnih in navdihujočih zgodb, ki so prepoznane in nagrajene z izredno velikimi številkami (skoraj 25.000 sledilcev na Facebooku in 10.000 na Instagramu!).

4. Pravzaprav veliko potujete. Sedaj v času korona krize po Hrvaški, prej pa širom po Evropi (in svetu). Nekoč ste izjavili, da so najbolj ljubeznivi ljudje v Ljubljani in da ste se morda najbolje počutili na Korziki.

Korona kriza me ni popolnoma ustavila in zaprla med štiri zidove. Potem, ko so ukinili prepustnice in dovolili potovanja med hrvaškimi mesti in županijami, sem pripravil svoj Potovalni kovček in pričel odkrivati lepote naše države.

Ob več priložnostih sem izjavil, da so ljudje v Ljubljani najbolj prijazni in to tudi resnično mislim. Pred nekaj leti sem se preselil v Ljubljano in tam zaradi obveznosti na fakulteti živel šest mesecev. Takrat sem Ljubljančane tudi resnično vzljubil. Pozitivni, vedri, dragi ljudje, ki želijo in hočejo pomagati, s teboj poklepetati, se nasmejati in zaželeti prijeten preostanek dneva.

Ob tej priliki pozdravljam vse drage ljudi, ki sem jih spoznal v Ljubljani in v svojo prioritetno listo želja vsekakor vpisujem ponovni izlet v Ljubljano, da bi oživel spomine in lepe trenutke na srečno in brezskrbno življenjsko obdobje. Kar lahko še rečem o Ljubljani, je, da je to mesto po meri vsakega človeka.

Kar se tiče Korzike, to je edinstven, lep kraj, v glavnem nedotaknjen z masovnim turizmom, ki se bohoti po drugih mediteranskih državah. Čarobni francoski otok sem obiskal avgusta 2019 in se zaljubil na prvi pogled. V istem dnevu lahko uživate v vijoličastih planinah na višini skoraj 3.000 metrov in sprehajanju po peščenih plažah, medtem, ko po otoku potujete z vlakom po eni od najbolj slikovitih prog na svetu. Na plažah se sončijo krave, na vsakem koraku se srka vino in grizlja sir. Le kdo se ne bi zaljubil v tak otok?

5. Potovanje je za vas »svoboda življenja in svoboda ljubezni«?! Kaj iščete na potovanjih? Kaj prvenstveno? Kaj želite pridobiti z vsakim potovanjem? Kako se pripravljate, kako in po kakšnem kriteriju izbirate same destinacije? Kam vas vleče srce?

Na potovanjih vedno odkrijem nek nov del samega sebe, za katerega niti nisem vedel, da ga imam. Dosedanja potovanja so me naučila, da bolj spoštujem sebe in druge in kot taka zagotovo vplivajo na večanje zavedanja o drugih kulturah, k višji stopnji tolerance, odprtosti za nove izkušnje in zmanjšanju obstoječih predsodkov, s katerimi smo se naučili živeti v okolici, ki nas kot take definira in oblikuje.

Na splošno na potovanjih iščem neke skrite kotičke, ki niso del mainstreama in popularne kulture, rad vidim in raziščem prostor »za odrom in svetlobo reflektorjev«, tam, kjer so igralci naravni in spontani. Tako je tudi z mesti in kraji, rad pokukam v kraje, kjer živijo domačini, slišim katero od njihovih zgodb in občutim lepoto njihovega življenja.

Glede na to, da je moje notranje bitje zelo razigrano in radovedno, take stvari enostavno bogatijo moj duh, me delajo živega in srečnega. In zato pogosto povem, da so potovanja zame svoboda življenja in svoboda ljubezni. Svoboda, da pokukaš v tisti delček vesolja, ki te zanima, ga vzameš k sebi in ga preprosto vzljubiš.

Moje srce pleše, kakor se menjajo letni časi. Pozimi želim na zimske destinacije, poleti na poletne. Pogosto odpotujem tudi kak kraj, ki ni bil na listi želja in prioritet, glavni krivec za to pa so nizkocenovne letalske družbe, ki pogosto ponujajo povratne karte za različne destinacije za par evrov. Kdo bi se lahko temu uprl? Za vikend greš v neko mesto, za katerega si niti mislil nisi, da ga boš kdaj obiskal. Verjamem, da je vsak potoholik srečen, da obstajajo take priložnosti!

6. Vaše »velike načrte o potovanjih« je sedaj preprečil korona virus. Ampak Hrvaška je prekrasna država. Tudi v njej lahko najdemo prekrasne, velike (turistične) zgodbe?

V zadnjih nekaj mesecih sem obiskal številna hrvaška mesta, od Like, osrednje Hrvaške, Istre in Dalmacije, spoznal sem nova mesta, zanimive ljudi in nenavadne zgodbe, pokušal izvrstno hrano ter sam sebi dovolil, da bolje spoznam ‘svoj kraj’. In zato se lahko zahvalim korona virusu, saj so to resnično lepa mesta in prekrasne zgodbe, ki so morale biti povedane. Hrvaška nudi za vsakega gosta nekaj in ko rečem Hrvaška, ne mislim samo na morje…tu je tudi prekrasna notranjost!

7. Prepotovali ste Hrvaško po dolgem in počez. Kateri kraji se vam zdijo prijetni in kateri so morda izgubili »tisto nekaj«, da bi bili všeč turistom? Nam lahko priporočite katero od super destinacij in zakaj bi izbrali prav te? In še dodatno vprašanje (saj imamo tudi kategorijo »Plaže«), katere plaže so vaše »favoritinje«?

To poletje sem obiskal otok Vis in se zaljubil v majhno ribiško mestece Komižo. Kamnite hiše, ki se kopajo v morju, stotine odtenkov modrine neba in morja, nasmejani meščani, ki se s svojo nalezljivo umirjeno energijo zdijo kot z drugega planeta, sonce je bolj vroče in morje bolj slano, vse to je Komiža, eno od najbolj sončnih mest na Hrvaškem. O Komiži bi lahko pisal dneve, vendar je najbolje, da se vkrcate na trajekt iz Splita do Visa ter doživite ta mali raj na zemlji.

Razen Komiže vsekakor priporočam tudi otok Cres. To je otok, na katerem kraljujejo ovce, nedotaknjena in divja narava, vino, od katerega nikdar ne boli glava in najlepše plaže na svetu. Tam je vse drugače, od vonja pokošenih trav do ščebeta ptic. Tam boste našli najlepše plaže, še posebej pa bi izpostavil plažo Sveti Ivan pod mestom Lubenice. Od ostalih plaž pa bi dal na listo najlepših na Hrvaškem: plaži Stiniva in Pritiščina na otoku Vis, plažo Živogošće blizu Makarske, Pasjačo pri Dubrovniku, Dubovico na otoku Hvaru in Sutmiholjsko na Mljetu.

8. Kaj na splošno mislite o hrvaškem turizmu? Mladi ste, vseeno pa imate mnogo izkušenj, nam lahko poveste, kaj v hrvaškem turizmu je dobro in kaj slabo…Kaj bi bilo potrebno nemudoma spremeniti, popraviti? Čemu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti?

Hrvaški turizem ima svoje dobre in slabe strani. Ni vsaka destinacija enaka in na vse ne moremo gledati na enak način. Turizem, kot vsako drugo veliko področje, od katerega je odvisno državno gospodarstvo, mora imeti strategijo. Zdi pa se, da določena mesta delajo neplansko. Pogosto lahko beremo o tem, kako se niti destinacije same ne morejo odločiti, ali želijo biti lokacija za tiste željne zabav, za bogate jahtarje ali za umirjene družine in izlete.

Kot primer naj navedem mesto Hvar, ki se že leta muči s svojo strategijo na področju turizma – vodilni kader niti sam ne ve ali želijo turizem, ki je orientiran na britanske zabave željne turiste ali klubski turizem ali mirno družinsko atmosfero in kulturni turizem.

O pomembnosti mesta Hvar govori zgodovina, ki je tu pustila številne sledi med njegovimi ulicami, morda celo več kot na katerem drugem jadranskem otoku, iz take perspektive gledano je meni popolnoma jasno, v katero smer bi morala iti strategija.

V nasprotnem primeru se bo čez nekaj let zgodilo to, kar v Hvaru že lahko opazimo, kopica neurejenih apartmajev, grdih fasad in apartmajev, ki rušijo mestno sliko. Masovni turizem ni rešitev, to mesto si gotovo zasluži, da ima boljšo strategijo, da bi ga lahko ohranili za prihodnje generacije, ki bodo upravljale z mestom.

Nekatere stvari je potrebno menjati takoj, in to je: delati na dolgoročno vzdržnem turizmu in ustvarjanju strategij, ki bodo vključevale odgovorno obnašanje do tistega, kar smo podedovali.

9. Mnogi Slovenci Hrvaško vidijo kot »morsko destinacijo«. Pa je to sploh res? Tudi daleč od morja so prekrasni »turistični biseri«?!

Notranjost Hrvaške, njen kontinentalni del, je prepoln zanimivih turističnih atrakcij in vsebin. Ob naravnem fenomenu Plitvičkih jezer, ki vas bodo očarala s svojo božansko lepoto, sta tukaj tudi Lika in dolina Gacke. V slikoviti dolini Gacke vas pričakujejo prekrasni izviri, tretja najdaljša ponorna jama na svetu in najčistejša evropska reka, stari mlini, podeželski ambient preteklih časov, številne aktivnosti, kot so quad safari, kolesarjenje, kajak ter bogata lička kuhinja.

Celinska Hrvaška ima razvit kmečki, pa tudi zdravstveni turizem v številnih zdravilnih toplicah, tu pa so tudi zanimivi kulturni spomeniki, kot je dvorec Trakošćan, neskončna lepota Međimurja, Slavonije in Baranje. Lonjsko polje, Iločki podrumi, Moslavačka gora, Velebit, Papuk… mesta, kjer boste doživeli enkraten oddih, ki napolni dušo in srce.

10. Rečem lahko, da vaš Instagram in Facebook krasijo lepe fotografije, kar pomeni, da imate tudi »fotografsko oko«. Katero tehniko in katere programe uporabljate za svoje delo na »Potovalnem kovčku«? Razmišljate tudi o videu? Imate kak nasvet za nas, amaterje, kako izboljšati svoje »foto spomine s potovanj«?

Pred dvema letoma sem se odločil za vložek in kupil fotoaparat, pred tem sem nekaj let ohranjal trenutke z mobilnim aparatom. Nisem profesionalni fotograf, se pa učim iz dneva v dan. Tu so Google, YouTube navodila, lastne napake… Fotografij največkrat ne urejam, kadar pa se mi zdi, da fotografija potrebuje še kanček dodatne svetlobe ali sijaj, uporabim aplikacijo Snapseed, programe Lightroom in Photoshop. Kot za vsako drugo stvar v življenju, je tudi za dobro fotografijo potrebno nekaj entuziazma, ljubezni do nje in potrpljenja, včasih pa tudi kanček sreče, da tisti delček sekunde tvoje oko prepozna in pravočasno ovekoveči s fotografijo.

11. Ko gledam vaše objave, vidim, da se dobro pripravite. Recimo: ključniki (#) na Instagramu (Pelješac, Plitvice, Opatija, Trakoščan itd.) su polni koristnih informacij. V resnično kratki obliki uspete napraviti dober povzetek. Ali vas kdaj zasrbijo prsti, da bi napisali tudi kaj daljšega? Razmišljate morda, da bi svoj »Putni kofer« umestili tudi v širšo obliko, recimo web portal?

Facebook in Instagram strani Putni Kofer bosta kmalu dobili svoje nadaljevanje še v eni večji digitalni in medijski platformi. Zaenkrat ne bi rad preveč razkril, je pa to še en razlog, da si sledimo na družabnih omrežjih in smo skupaj del neke dobre, pozitivne in navdihujoče zgodbe. Trenutno pripravljam instagram poudarke za mesta, ki sem jih obiskal to poletje ter številne zgodbe z otokov Hvar, Vis, Mljet, polotoka Pelješac, Primoštena, Rogoznice, Splita, Gacke doline, okolice Zagreba… Tukaj bo marsikaj, od kvizov, iger, fotografij in lepih zgodb, pa tudi spletna stran, za katero že stežka čakam, da jo predstavim širši javnosti.

12. Živite v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške. Sam sem oboževalec vašega Adventa. Po resnici povedano pa bi moral Zagreb obiskati tudi v toplih ali vročih mesecih. Katera so vaša priporočila, kaj moramo zagotovo videti med prvim, kaj med drugim ali tretjem obisku v Zagrebu?

Zagreb je resnično čudovit v vseh letnih časih. Razen med Adventom in v zimskem času je mesto fascinantno tudi jeseni. Posebne občutek je doživeti tisoče zasajenih pisanih in dišečih okrasov, ki so glavnemu hrvaškemu mestu že od nekdaj dajale resnično poseben šarm, brez katerega bi bil gotovo neprepoznaven. Če ste ljubitelj narave, so tu pravljična Medvednica, jezera Jarun in Bundek, parki Ribnjak, Maksimir in Zrinjevac.

To so zelene oaze sredi mesta, ki izžarevajo neko posebno energijo in jih imajo Zagrebčani zelo radi. Ko se spomladi vse prebuja, gosti Zagreb številne glasbene in filmske festivale ter festivale ulične umetnosti. Sam obožujem Gornji Grad, zgodovinsko jedro in romantični del mesta, ki je prepoln ozkih uličic s pogledom na celoten Zagreb. Tam zagrebška preteklost pokaže svoj pravi obraz z zanimivimi zgodbami in podrobnostmi.

13. Antonio, skoraj pri koncu teh mojih turističnih vprašanj sva. Ali česa nisem vprašal? O čem bi morala mnogo več govoriti in razmišljati? Ali je vseeno najbolje ležati na lepi plaži in sploh ne razmišljati? 🙂

Mislim, da vsak od nas potrebuje kdaj samo ležanje na plaži, da se v celoti izklopi. Gre za svojevrstno polnjenje baterij in zajemanje predaha od hitrega načina življenja, na katerega smo se že zdavnaj navadili.

Ko je priložnost govoriti o potovanjih in turizmu, bi lahko o tem govoril dneve dolgo, tako, da si raje pustiva nekaj tem še za najin prihodnji pogovor (v smehu). Glede na to, da pripravljam veliko novih projektov v sklopu strani Putni Kofer, bi bil lahko najin naslednji klepet o tem, tu pa sem tudi na voljo za vsak nasvet ali priporočilo. Kar poiščite me na Facebook in Instagram profilu in kadarkoli se vam zazdi, mi lahko tudi pošljete sporočilo, me vprašate za nasvet ali samo zaželite dober dan. 🙂

14. In še za sam konec, imate kakšno sporočilo za naše bralce v Sloveniji?

Mojim dragim, ljubeznivim Slovencem bi rad sporočil, naj ne zapravljajo življenja za grde stvari. Nimate tako dosti časa in tudi ne toliko energije. Posvetite se temu, kar je lepo, potujte, odkrivajte sebe in druge. Na izločanje serotonina, vsem znanega kot ‘hormon sreče’, razen čokolade zagotovo vpliva tudi potovanje.

Razen hrvaških morskih destinacij iskreno upam, da se boste predali pustolovščini odkrivanja notranjosti Hrvaške, ki je prekrasna…. In ki bo vsakemu nudila nekaj prav zanj! Hvala vsem, ki ste me brali in se že veselim skorajšnjega nadaljevanja raziskovanja vašega kraja, takoj, ko bo tortura na meji zaradi korona virusa le še naša skupna preteklost. Ostanite dobro!

Sorodni članki

Sandro Puncet, lovec na nevihte in strele

Nevihte, neurja, strele, zračni vrtinci in trombe, ognjeni plameni, grozeči oblaki – to je strašljiva moč narave, ki jo v težkih vremenskih razmerah ovekovečajo prav posebni fotografi. In Sandro Puncet, ki si neizmerno želi v ZDA v lov na tornade, je zagotovo med njimi.

Nadaljujte z branjem

Outdoors Croatia, navdušujoče video razglednice

Avanturist, športni navdušenec in fotograf Ante Tonči Fabris, ki je skozi projekt Outddors Croatia izredno uspešno združil svoji dve strasti, šport skozi video, nas že nekaj časa razveseljuje in razvaja s svojimi neverjetnimi doživetji narave.

Nadaljujte z branjem

Matea Bakarić hvali turizem v Istri

Matea Bakarić je odlična fotografinja, ki objavlja tudi na svojem blogu »oprrosti«, zna biti tudi kritična: Vendar pa Hrvati ne znamo izkoristiti tega, kar imamo, znamo le naviti cene. Veliko je nesorazmernosti v kvaliteti in vrednosti ponudbe, ljudi pa, ki vedo, kako delati, v turističnih skupnostih ne želijo zaposliti.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.