Parenzana velja za eno izmed najatraktivnejših kolesarskih poti v Evropi, ki jo odlikuje izjemna zgodba in osupljivo lepa pokrajina. Parenzana, Porečanka ali Istranka je le nekaj imen nekdanje ozkotirne železnice, ki je med letoma 1902 in 1935 delovala med Trstom in Porečem. Popotovanje po Parenzani je enkratno kolesarsko doživetje, zato se kolesarji z veseljem odločajo za – praviloma – nekajdnevne izlete.
Predvsem v zadnjih letih turistični delavci, predvsem tisti vodstveni, v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi drugod po skorajda celotnem (razvitem) svetu, zelo pogosto in zelo vehementno izrekajo besedno zvezo »trajnostni turizem«. Še več, trajnostni turizem je – vsaj tako se zdi – postal sveti gral sodobnega, razvitega turizma, predvsem v tistih najbolj bogatih državah, ki so več ali manj zavezane »zahodnemu, razvitemu, demokratičnemu svetu«.
Hrvaška turistično leto 2022 je bilo nadvse uspešno. Čeprav na Hrvaškem niso padli statistični turistični rekordi v kategoriji samih prihodov gostov in njihov nočitev, pa je bil zaslužek (okrog 13 milijard evrov) najvišji doslej. Fokus turističnih delavcev v letu 2023 naj bi bil na kakovosti, (zeleni) trajnosti in inovativnosti. Bo Hrvaški s takšnim načrtom leta 2023 uspelo podreti prav vse rekorde, turistične statistične kazalce?
Gejevski oz. homoseksualni oz. LGBT turizem je vse bolj zanimiva in donosna turistična niša. Obstoj mavričnega LGBT turizma je v prvi vrsti odvisen od stopnje liberalizacije celotne družbe, od strpnosti do drugače mislečih in predvsem občutka varnosti istospolno usmerjene populacije na sami turistični destinaciji. Nihče od nas ne želi potovati tja, kjer se ne počuti udobno, varno in dobrodošlo, kajne!?
Ne glede na to kam potujemo, smo turisti vedno idealna tarča najrazličnejših prevarantov. Ni kraja na svetu, kjer nepridipravi ne bi prežali na nič hudega sluteče turiste (popotnike). Tudi Hrvaška – žal – pri tem ni nikakršna izjema, mnogi turisti zaradi »izjemne iznajdljivosti« goljufov – praviloma – neredko ostanemo brez manjše ali večje vsote denarja, naš dopust pa lahko zaradi nepoštenih ljudi kaj hitro postane »zelo grenkoben«. Preverite, na kakšne prevare lahko najbolj pogostoma naletimo na Hrvaškem in kako se jim izogniti.
Novinarka Barbara Gavez Volčjak v intervjuju: In zakaj bi se Slovenci na dopustu obnašali drugače kot doma? Saj se tudi doma večinoma ne premaknemo iz svojih stanovanj in hiš, razen do službe in trgovine. Koliko Slovencev pa dejansko potuje po Sloveniji in spoznava novosti? Po mojem premalo.
Maja Uran Maravić?! Mama. Žena. Prijateljica. Razvojnica. Ljubiteljica življenja. Doktorica. Redna profesorica in znanstvena svetnica. Strokovnjakinja za turizem. Medijska komentatorka. Avtorica strokovnih knjig. Radovedna iskalka resnice. Ženska akcije. To in še več je Maja Uran Maravić.
Potem, ko smo že družno ugotovili, da je mesto Varaždin odlična izletniška točka, smo se odpravili še na turistično raziskovanje njegove širše okolice. Če smo bolj natančni, dopustniško smo se sprehajali znotraj meja t.i. Varaždinske županije.
Riana Petanjek v intervjuju pove: »Potovanja, še posebej tista, ko sem bila sama, so za vedno spremenila moje življenje. Potovanja so mi pomagala pri številnih drznih odločitvah. Potovanja te zagotovo naredijo bolj samozavestno, pogumno. Zato mi je še posebej pomembno, na nek način pa mi tudi laska, če ljudje, ki jih je navdihnila moja zgodba, naredijo nekaj zase, za svoje življenje.«
Antonio Ivičević, ki je zagnal projekt »Putni Kofer« (potovalni kovček) v intervju pove: Putni kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku.
»Rada imam restavracije, kjer resnično začutiš dušo kraja. In tega ne dobiš z belimi prti, vozički ter kaviarjem in tartufi, s katerimi skušajo ponekod upravičiti ceno.« Kaj nam je v intervjuju še razkrila novinarka Kaja Sajovic, ki je z našo slavno kuharico Ano Roš soavtorica knjižne uspešnice Sun and Rain? Poglejmo.
Epidemija zaradi koronavirusa je tu, prav tako izolacija, zaustavitev ekonomije, potovanj, brezbrižnega življenja, kot ga poznamo…. Vendar pa to ni konec sveta. Že 400 let nazaj je po Istri pustošila neka druga, zelo zastrašujoča epidemija. Kuga. V Pulju je preživelo le 30 prebivalcev, Dvigrad je izginil … Kuga.