Compare Listings

Parenzana - Pot zdravja in prijateljstva

Parenzana

Parenzana velja za eno izmed najatraktivnejših kolesarskih poti v Evropi, ki jo odlikuje izjemna zgodba in osupljivo lepa pokrajina. Parenzana, Porečanka ali Istranka je le nekaj imen nekdanje ozkotirne železnice, ki je med letoma 1902 in 1935 delovala med Trstom in Porečem. Popotovanje po Parenzani je enkratno kolesarsko doživetje, zato se kolesarji z veseljem odločajo za – praviloma – nekajdnevne izlete.

Parenzana

Severozahodna Istra je znana po številnih zanimivostih: urejenih plažah v Poreču in Umagu, znameniti Evfrazijevi baziliki in savudrijskem svetilniku, jami Baredine in observatoriju v Višnjanu, očarljivih srednjeveških mestih, ki krasijo griče v notranjosti Istre, ter seveda po čudovitem istrskem vinu, oljčnem olju in tartufih. V zadnjem času pa redno pozornost popotnikov, izletnikov, turistov in avanturistov pritegne tanka, vijugasta črta, ki povezuje vse te znamenitosti – Parenzana.

Parenzana je bila ozkotirna železnica, ki je v severozahodni Istri delovala med letoma 1902 in 1935 ter povezovala pristanišči Trst in Poreč z vasmi in mesti v notranjosti istrskega polotoka. V samo 33 letih delovanja je železnica pomembno prispevala h gospodarskemu napredku Istre, saj je prevažala vino in oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sol iz solin v Piranu in Sečovljah, istrski kamen, apno, premog in les, različne kmetijske proizvode in seveda potnike.

Na svoji 123 km dolgi poti je mali vlak povezoval 33 mest, krajev, vasi od Trsta do Poreča, tako da bi danes vozil po ozemlju treh držav: Italija – 13 km, Slovenija – 32 km in Hrvaška – 78 km.

Na spletni strani www.myporec.com, turistične skupnosti Poreč, so zapisali: »Čeprav je Parenzana obratovala le dobra tri desetletja, je mala železnica pustila neizbrisno sled na celotnem območju. Kamniti oboki viaduktov še vedno premoščajo kanjone bučnih rečic, a temne odprtine tunelov kot da so za večno vraščene v strma gozdnata pobočja.

Vzdolž proge so ostali razmetani značilni mejniki in miljniki z oznako kilometrov od Trsta in s kratico TPC (Trieste-Parenzo-Canfanaro), kar kaže na težnje graditeljev, da bi progo podaljšali od Poreča do Kanfanara, kjer bi se povezala s pomembno železniško progo do Pulja.

Tudi ljudje so še naprej živeli s Parenzano, saj so v večini postajnih stavb ostale živeti družine železniških delavcev, sčasoma pa so se vanje preselili tudi drugi najemniki. Nekatere dele proge so prebivalci uporabljali za kolovoze, v hladnih tunelih pa so podjetni vaščani našli idealne pogoje za gojenje gob«.

Ob stoletnici odprtja proge je nastala pobuda za obnovo te edinstvene železnice, ki je v začetku 20. stoletja povezovala ljudi in narode. Leta 2002 sta Istrska županija in njen Upravni oddelek za turizem v sodelovanju z Društvom za obnovo železnice Poreč-Koper-Trst postavila temelje za prihodnji projekt “Parenzana – pot zdravja in prijateljstva“, da bi celotno železniško progo uredila za uporabo pohodnikom in kolesarjem.

Od takrat je celotna proga urejena in označena z značilnimi smerokazi, zavarovana z zaščitnimi ograjami na mostovih in viaduktih, predori so osvetljeni, postavljeni pa so tudi pomožni objekti, ki obiskovalcem pripovedujejo zgodbo Parenzane.

Parenzana danes

Parenzana je danes najbolj znana in najbolj obiskana kolesarska in pohodniška pot v Istri. Skupaj jo vzdržujejo Istrska županija ter mesta in občine ob njeni trasi. Istrska županija nenehno razvija, opremlja in promovira hrvaški del Parenzane. Na poti je 15 počivališč, 5 razgledišč, 23 objektov Bike&Bed, 7 specializiranih kolesarskih servisov in približno 15 izposojevalnic koles (nekatere od njih ponujajo tudi prevozne storitve).

Zaradi povečanega obsega infrastrukturnih del in gradnje istrske Y (avtoceste) v zadnjih desetih letih Parenzano prečka več cest. Ta križišča so označena s prometnimi znaki, kljub temu pa je potrebna previdnost. Po podatkih števcev za kolesarje in pešce se skozi Parenzano letno pelje približno 80.000 uporabnikov. Zaradi neravnega terena na nekaterih mestih je pot primerna za gorska kolesa, ne pa za cestna ali treking kolesa.

Statistične in tehnične informacije o Parenzani:

Dolžina: 123,1 km
Tirna širina: 760 mm
Število železniških postaj in postajališč: 35
Najnižja točka: 2 m nadmorske višine (v Trstu in Kopru)
Najvišja točka: 293 m nadmorske višine (pri Grožnjanu)
Število zavojev: 604
Število predorov: 1: 9
Število mostov: 9: 11

Število viaduktov: 1: 6
Povprečna hitrost: 25 km/h
Najvišja hitrost: 31 km/h
Dolžina vagonov: 8,5 m
Število sedežev v vagonu: 30
Potovalni čas od Trsta do Poreča: 6-7 ur
Začetek gradnje: 1900
Odprtje proge: 1902
Zadnja vožnja vlaka: 31. avgust 1935

Uradna spletna stran je www.parenzana.net. Stran na facebooku in profil na instagramu ter kanal na YouTubu. Brezplačna različica mobilne aplikacije Parenzana je na voljo na povezavi www.parenzana.me. Vsebuje zemljevid, na katerem je prikazana pot Parenzana na Hrvaškem, od Poreča do mejnega prehoda Plovanija-Sečovlje. Skupno približno 78 km. Izberete lahko Bike&Bed nastanitvene zmogljivosti, storitve/obrti za popravila, izposojo koles, restavracije, proizvajalce vina in oljčnega olja ter druge koristne informacije.

Naravna in kulturna dediščina v bližini Parenzane in (turistične) zanimivosti

Jama Baredine pri Novi vasi – geomorfološki naravni spomenik in prvo speleološko najdišče v Istri, urejeno za obiskovalce (glej tekst z naslovom Podzemna jama Baredine). Višnjanski observatorij – izjemen astronomski observatorij, ki se nahaja na hribu Tičan.

Evfrazijeva bazilika v Poreču – verjetno najbolje ohranjen in najlepši primer zgodnjebizantinske umetnosti v Sredozemlju. Baziliko je dal zgraditi škof Evfrazij na temeljih nekdanje triladijske cerkve v 6. stoletju. Več o baziliki si lahko prebereš v tekstu z naslovom Evfrazijeva bazilika, biser bizantinske kulture.

Model lokomotive v Vižinadi – model lokomotive v naravni velikosti, ki stoji v Vižinadi, tehta dve toni in je visok tri metre ter dolg sedem metrov. Model predstavlja lokomotivo U20, ki se je uporabljala na železnici Parenzana.

Na spletni strani www.parenzana.net zapišejo: Stavba motovunske postaje je edina zgrajena iz nepravilno oblikovanih blokov apnenca. V bližini postaje sta dve znani gostilni, v katerih se ustavijo potniki. Zanimivo je, da je Motovun imel podzemno železnico že na začetku 20. stoletja, saj je na poti v Poreč vlak vozil skozi tunel pod naseljem Kanal, ki je s svojimi 222 metri najdaljši na hrvaški strani proge.

Postaja v Livadah, v neposredni bližini Motovuna, je bila namenjena nalaganju lesa, vina in obdelanega kraškega kamna iz kamnoloma v Sv. Stjepanu. Pomembno vlogo v življenju Parenzane je igrala prijazna gospa Bertossa, nekdanja upraviteljica bifeja na železniški postaji, ki je za nekaj centimov potnikom ponujala malico. Danes je v Livadah majhen Muzej Parenzane, v katerem se lahko s pomočjo fotografij, dokumentov in interaktivnega zemljevida seznanimo s Pareznzano, tudi s pohodno ali kolesarsko traso Parenzane.

Ali ste vedeli, da …

… zaradi nenehnih težav, zamud in odpovedi 1. aprila 1902 na tržaški železniški postaji ni bilo veliko ljudi, ki bi se udeležili slovesnega prihoda prvega vlaka, saj so mnogi mislili, da je bilo odprtje železnice Parenzana prvoaprilska šala?
… je Mussolini ob začetku osvajalske vojne v Etiopiji naložil tirnice na ladjo za Afriko, da bi jih pretopil v orožje? Vendar se je tovorna ladja potopila in tako je del Parenzane končal na dnu Sredozemskega morja.
… je iz doline reke Mirne do Motovuna moral vlak premagati več kot 100 metrov vzpona? Zlobni, poredni (nagajivi?) otroci so to izkoristili in za zabavo namazali tirnice z zrelimi figami. Vlak je tako drsel, da so ga morali železničarji pogosto ustaviti in očistiti tirnice, preden je vlak lahko nadaljeval vožnjo.

… se je 31. 3. 1910 zgodila najhujša nesreča v zgodovini Parenzane? Močna burja je prevrnila vlak pri Miljah, za mostom na Ospu v Sloveniji, v kateri so umrli trije ljudje. Kljub predhodnim opozorilom so bile zaščite pred burjo na kritičnih mestih postavljene šele po nesreči.

… je 22. 6. 1917 prišlo do nesreče med Tribanom in Grožnjanom zaradi iztirjenja težke vojaške kompozicije? Vzrok nesreče nikoli ni bil uradno potrjen, govorilo pa se je, da so jo izzvali ruski vojni ujetniki, ki so med vzdrževanjem proge odpustili matice na vezeh tračnic.

… je stara lokomotiva strme vzpone premagovala tako počasi, da so nekateri potniki izstopili iz vlaka, da malo pretegnejo noge in se nato mirno vrnili v vagon? Zaradi počasnosti vlakca so imeli sprevodniki veliko sitnosti, ker slepim potnikom ni bilo mogoče preprečiti vstopa.

… se je 12. 12. 1934 pripetila zadnja nesreča na Parenzani? Velik zemeljski plaz je prevrnil vlak in ga pahnil v dolino po skalnatem pobočju. Nesreča je izgledala spektakularno, a na srečo ni bilo človeških žrtev.
… sta še vedno ohranjeni dve lokomotivi tipa U, ki sta pred prvo svetovno vojno puhali po progi Parenzana? Lokomotiva U37 je skupaj z nekaterimi vagoni bosanske železnice razstavljena kot turistična atrakcija na novi železniški postaji v Kopru, lokomotiva U40 pa še vedno vleče turistični vlak na železnici Murtalbahn po dolini reke Mure v Avstriji.

O projektih EU

Leta 2002, ob 100-letnici prve vožnje, je bil med slovenskimi in hrvaškimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi podpisan sporazum o revitalizaciji. Istrska regija je izvedla 3 projekte Parenzana, ki so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj: Parenzana, Parenzana II in Parenzana Magic.

Prvi projekt Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva se je začel izvajati leta 2006 in se končal leta 2008. Vodilna partnerja sta bila regija Istra in Mestna občina Koper. Glavni cilj je bil oživitev nekdanje železnice Parenzana, celovita turistična ponudba in dolgoročno čezmejno sodelovanje. Glavne dejavnosti so bile: obnova približno 60 km proge, kolesarski zemljevidi, brošure, spletna stran, manjši multimedijski muzej, viadukti in mostovi so bili zavarovani z zaščitnimi ograjami.

Projekt Parenzana II se je začel leta 2009 in končal leta 2012. Vodilni partner je bila istrska regija, drugi partnerji pa občine Poreč, Buje, Vižinada in Oprtalj s Hrvaške ter Koper, Izola in Piran iz Slovenije. Proračun projekta je znašal več kot 600.000 evrov.

Glavni cilj projekta je bil zagotoviti podporo razvoju turizma na čezmejnem območju Istre z umestitvijo obnovljene nekdanje železniške proge v primarno turistično ponudbo. Glavne aktivnosti so bile počivališča, razgledne točke, informativne table, multimedijske razglednice, info in promocijsko gradivo (zemljevidi, brošure), izobraževanje za kolesarske vodnike, čezmejni kolesarski izlet Koper-Poreč.

Projekt Parenzana Magic se je začel januarja 2014 in končal oktobra 2015. Vodilni partner je bila regija Istra, drugi partnerji pa občine Poreč, Buje in Motovun na Hrvaškem ter Koper, Izola in Piran v Sloveniji. Skupni proračun je znašal več kot 500.000 evrov.

Glavni cilj je bil oblikovanje turistične destinacije Parenzana s povezovanjem obstoječe naravne, kulturne in tehnične dediščine v celovit turistični produkt. Glavne aktivnosti so bile: obnova nekdanje šole v Tribanu (Buje) in njena sprememba v hostel za kolesarje in športnike, ureditev 6 zunanjih vadbenih poligonov in 7 počivališč, čezmejni Parenzana Wine Run, čezmejni kolesarski izlet Lucija-Buje, izobraževanje za kolesarske vodnike.

Kolesarska Parenzana

Člani uredništva www.pag.si se po kolesarki poti Parenzana, na žalost, še nismo zapeljali. Upamo, da se nam ta dolgoletna želja uresniči prav kmalu in bomo tako lahko o naši kolesarski izkušnji podali še kakšen daljši reportažni, blogerski, zapis. Bomo pa vendar za to priložnost prebrskali splet in navedli nekaj stavkov iz drugih medijev.

Na spletnem mediju www.siol.net so med drugim zapisali: »Med kolesarjenjem boste lahko spoznali lepote in kulturno dediščino obmorskih krajev kar treh držav – Italije, Slovenije in Hrvaške. Na 130 kilometrih boste doživeli pristno zlitje sedanjosti s preteklostjo. Bistvo Porečanke je njena neverjetna panorama, po kateri se boste vrnili v čisto drugi čas, tisti, v katerem je mimoidoče pozdravljal melodičen zvok lokomotive – vožnja tik ob morju, ob pisanih gričih, posejanih s trtami in oljkami, skozi kratke turneje, ki najbolj pristno pričajo o tem, da se je na tej poti nekoč peljal vlak, in prečudovite točke, na katerih si boste želeli vzeti daljši odmor«.

Barbara Ban iz Hello Istria o Parenzani piše takole navdušujoče (članek objavljamo tudi na našem portalu, naslov ima Parenzana, čisti užitek neprekosljivih razgledov): »Parenzana je definitivno presegla vsa moja pričakovanja. Težko je sploh z besedami opisati lepoto pokrajine, po kateri teče ta pot, nekdanja ozkotirna železnica, ki že stoletje ni več v uporabi. Enostavno je potrebno priti sem in jo doživeti. Ta vonj, videz, barve, pristnost, impresivne razglede na najlepša istrska mesteca«.

Miro Cvjetičanin pa za slovensko Delo leta 2022 v članku z naslovom Parenzana je najlepša kolesarska pot daleč naokoli tekst zaključil takole: »Če bi sledil cilju, bi po Zaplotnikovo, prišel v Poreč prazen, lačen pice in žejen piva, tako pa prideš napolnjen s praznino, kjer je prej bila energija, ki se je zdaj pretvorila v zadovoljstvo. Ne morem se spomniti, kdaj sem nazadnje tako užival na kolesu«.

Novinarski kolega Miro je kolesarski navdušenec, »kolesarski amaterski profesionalec«, ki je s kolesarsko potjo Parenzano opravil v enem dnevu. Mi iz uredništva www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, raje sanjamo o turističnih vidikih Parenzane, ki pa znajo vse skupaj »raztegnit« na nekaj izletniških dni. Ampak nam je takšna ideja prav povšeči, tako se lahko počasi pa vendar temeljito posvetimo še kakšni obcestni znamenitosti, si v kakšni gostilni privoščimo nekoliko daljši postanek, ki bi se ga »pravi kolesarji več ali manj sramovali«.

Ampak čar Parenzane je očitno tudi v tem. Da si sam izbereš kolesarski (ali pohodniški) tempo, ki ti ustreza. Da s seboj – morebiti – vzameš ekipo, ki bo le še okrepila prelepe občutke. S tem se očitno strinja tudi dr. Janko Ferk iz Celovca, ki je napisal knjigo s preprostim naslovom »Parenazana«: »Same ture se je mogoče lotiti tudi športno in jo prevoziti v enem zamahu, a Istra, slikovitost njenih vasi in kamnitih mest, preplet treh kultur, bližina morja in mediteranska pokrajina kar vabijo na večdnevno kolesarsko popotovanje«.

In ob tem vsekakor ni nepomembno, da lokalne turistične skupnosti izpostavljajo, da ob lagodnem turističnem (kolesarskem) vidiku Parenzano v nekaj dnevih zlahka zmorejo premagati tudi nekoliko večji otroci. Skratka, najbolje, da spet skočim na spletno stran https://www.parenzana.info/ ali pa https://www.parenzana.net/si ter naštudiram moje uživaške kolesarske poti. Parenzana, pozor, prihajam! ??

Ps. Za pomoč pri ustvarjanju teksta se www.pag.si zahvaljuje Davorju Dobrili (Istarska županija). Fotografije so prispevali: Istarska županija (fotograf Julien Duval), Turistična skupnost Motovun (fotograf David Matković) in www.pag.si.

Sorodni članki

CRO Race

Osma izvedba mednarodne kolesarske dirke CRO Race bo potekala od 26. septembra do 1. oktobra 2023. Cro Race bo štartal v obmorskem Primoštenu, zaključil pa se bo v hrvaškem glavnem mestu, Zagrebu. Lani, torej leta 2022, je na dirki CRO Race zmagal Slovenec Matej Mohorič, ki je »za dlako«, zaradi bonifikacijskih sekund, ugnal svetovnega zvezdnika, Jonasa Vingegaarda iz Danske. Na preteklih dirkah CRO Race so sodelovale tudi nekateri drugi asi svetovnega kolesarstva: Mark Cavendish, Vincenzo Nibali, Giacomo Nizzolo, Adam Yates.

Nadaljujte z branjem

Sveta Marija, otok na otoku

Čudež narave: na otoku Mljetu je jezero, na katerem se nahaja še en otok, to je majhen otoček Sveta Marija. Otok Mljet se ponaša z naravnim fenomenom, otočkom Sveta Marija, ki je svoje mesto pod soncem našel na južni strani Velikega jezera. Otoček Sveta Marija je zelo slikovit, pred dobrim tisočletjem so na njem benediktinci zgradili samostan s cerkvijo sv. Marije. Benediktinski samostan in čudovita cerkev na otočku Sveta Marija tvorita spomenik izjemne harmonije in arhitekturnega navdiha.

Nadaljujte z branjem

SkyBike Dubrovnik

SkyBike Dubrovnik je vrhunska adrenalinska atrakcija, ki ponuja osupljiv razgled na zgodovinsko hrvaško mesto. Dubrovnik, neverjetno obmorsko dalmatinsko mestece, znano predvsem po starodavnem obzidju, očarljivi pokrajini in zgodovini, je v svoje kraljestvo pustolovščin vnesel edinstven pridih z uvedbo vznemirljivega izziva Sky Bike. Toda tako, v samem uvodu moramo poudariti, da je Sky Bike Dubrovnik pustolovščina za tiste, ki se ne bojijo višine. Torej, si upate? :-) Poglejmo si SkyBike Dubrovnik nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem