Podzemna jama Baredine

Jama Baredine se nahaja v severozahodnem delu hrvaške Istre, v istrskem kraju Nova Vas, med Porečem (8km), Višnjanom (5km) in Tarom (5km). Dokaj blizu so torej tudi vzhodno ob obali: Umag (35 km), Novigrad (13 km) in Vrsar (19 km) ter zahodno na celini: Motovun (21 km), Pazin 35 (km) in Žminj (38 km). Do slovenskega Kopra je približno 50 km in do Ljubljane 155 kilometrov.

Čeprav je bila jama Baredine znana in obiskovana že v (daljni) preteklosti, so npr. podzemni raziskovalci šele leta 1973 na globini 80 metrov odkrili nov prehod, skozi katerega so prišli do podzemnih jezer in do danes poznane končne globine 132 metrov (v te metre je prišteto tudi podzemno jezerce z globino 16 metrov in temperaturo vode 13 stopinj Celzija).

Od prvih resnejših raziskovanj leta 1973 do današnjih dni so speleologi jamo dodatno odkrivali, raziskovali so predvsem s ciljem najti nove podzemne prostore, dvorane. Pri tem so strokovnjaki v sedimentih odkrili keramiko, ki priča o obisku jame in človekovi uporabi v preteklosti.

Na osnovi teh, nekoliko natančnejših, podzemnih raziskovanj so jamo Baredine leta 1986 zaščitili kot geomorfološki naravni spomenik. Šele zatem so v naslednjih letih uredili osnovno infrastrukturo, ki je omogočala udobnejši ogled jame Baredine in njene okolice. V začetku 1990-ih so se začela obsežnejša dela pri urejanju jame, kar je omogočilo, da so maja 1995 jamo Baredine uradno odprli tudi za turistične obiske.

Spletni viri navajajo, da se jama Baredine imenuje po imenu okoliškega terena (baredine), in morda izhaja iz besede bared, ki v lokalnem narečju, dialektu označuje zapuščeno, neurejeno zemljišče. Kraški teren, v katerem je nastala jama Baredine, je morski sediment kredne starosti, prekrit z rdečo zemljo (terra rossa). Od vertikalnega vhoda v jamo, ki je na 117 metrih nadmorske višine, se vidi preko urejenih nasadov oljk in vinogradov vse do morja (do Jadrana je le 5 km zračne črte).

O jami Baredine so novinarji mariborskega Večera že leta 2012 zapisali: »Polotok Istra je po svoji geološki sestavi zelo raznolik. Osrednji del ima flišno sestavo tal in tu kraških jam ni. V Čičariji so tla sestavljena iz apnenca in tu je zaradi razgibanega terena le precejšnje število brezen, vodoravnih jam pa praktično ni.

Najlepše kraške jame najdemo v tako imenovani rdeči Istri na zahodni strani polotoka, kjer so tla sestavljena iz apnenca in jerine, rdeče kraške zemlje. Takšna sestava tal prispeva k nastanku vodoravnih, lepo zasiganih in lepo obarvanih kraških jam. Morda najlepša je jama Baredine«.

Jama Baredine je prava zakladnica stalagmitov in stalaktitov, podzemnih skulptur, ki jih je ustvarila voda s svojim vztrajnim delom. Tako so nastale čudežne sigaste forme med katerimi še posebej izstopajo okrog deset metrov dolge visoke zavese, zelo realističen kip Matere Božje, telo pastirice Milke, poševni stolp iz Pise ter snežak, ki nosi luč, ki je postal tudi zaščitni znak jame.

Je pa z jamo Baredine povezana tudi legenda, ki sega v 13. stoletje. Poreški plemič Gabriel se zaljubi v čudovito pastirico iz Nove Vasi, ki ji je ime Milka. Gabrielova mati te ljubezni nikakor ni mogla ugasniti, preprečiti in je zato morilcem naročila umor lepe Milke.

Ti so pastirico vrgli v jamo. Ko je izvedel za hudo usodo svoje ljubljene, je plemeniti Gabriel sedel na konja in izginil, v bližini jame Baredine so našli le njegovega konja. Zgodba pravi, da okamenelo telo nesrečne pastirice iz stoletja v stoletje postopoma drsi proti dnu jame Baredine in išče svojega ljubljenega.

Obiskovalcem jame Baredine je na voljo urejena steza, ki je dolga okrog 300 metrov, po njej pa se boste sprehodili skozi pet bogato okrašenih dvoran in počasi sestopili do podzemnega jezera na globini 60 metrov.

Jama Baredine je odlično osvetljena, steza in stopnice imajo trdne ročaje, ogled jame je enostaven in seveda varen tudi za otroke. Omenjamo pa, da je temperatura v jami Baredine le stalnih 14 stopinj Celzija (poleti priporočamo vsaj majico z dolgimi rokavi).

Posebna zanimivost tega pustolovskega dogodka je tudi spoznavanje podzemnega živega sveta, kjer boste videli človeško ribico, endemično žival, ki živi samo v dinarskem krasu.

Človeško ribico Slovenci sicer poznamo predvsem zaradi naše slavne Postojnske jame, wikipedija pa je zapisala: »Človeška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini«.

Obhod jame Baredine traja okrog 40 minut. Vstopi v jamo Baredine so možni le ob spremstvu naših vodičev, vsakih pol ure (med turistično sezono). Vodiči govorijo hrvaški, italijanski, nemški, angleški in ruski jezik. Ob jami Baredine so urejeni brezplačno parkirišče (za avtomobile in avtobuse), recepcija, restavracija, prodajalna spominkov, prostrano igrišče za otroke, hlev za domače živali ter prostor za piknik.

Dodatno turistično ponudbo zaokrožujeta Traktor story & Galerija Konobon (razstava zgodovinskih traktorjev in mlatilnic ter razstave postavitve o kruhu, olivnem olju in vinu ter vinoteka).

Glej tekst, ki smo ga že objavili na www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu: Traktor Story & Galerija Konobon.

Vsekakor pa svetujemo, da se pred samim obiskom jame Baradine pozanimate o delovnem času in ceni vstopnic (leta 2021 znašajo okrog 10 evrov za odraslega in okrog 6 evrov za otroka). Kontaktni podatki so: Jama Baredine, Gedići 55, 52446 Nova Vas, Poreč, Istra, Hrvaška. Tel: +385 95 421 4210 in +385 98 224 350, elektronska pošta info@baredine.com in spletna stran www.baredine.com.

Ps. Na www.pag.si se upravljalcem jame Baredine zahvaljujemo tudi za poslane fotografije, ki bogatijo obstoječ tekst.