Pazin, srce Istre

Pazin! Navdih v Pazinu in njegovi okolici so našli tudi nekateri velikani pisane besede: pionir znanstvene fantastike Jules Verne, domač profesor Vladimir Nazor in »božanski komedijant« Dante Alighieri. Tudi obiskovalci, predvsem tisti, ki imajo radi čudovito naravo in adrenalin ali šport, se bodo v Pazinu počutili prekrasno. Poglejmo si Pazin, v centru Istre, nekoliko bolj natančno. Začnimo z osnovnimi podatki in kratko zgodovino, šele potem pa bomo podrobneje navedli tudi dejstva, ki so zanimiva predvsem turistom.

Pazin (italijansko Pisino, nemško Mitterburg) je mesto na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem. Pazin leži na apnenčastem hribu (381 metrov nadmorske višine) nad Pazinsko jamo, v katero se potopi rečica Pazinčica. Stari del mesta se je razvil na robu ponora Pazinska jama, v katerega ponikne rečica Pazinčica. Na strmi skalni steni visoki okoli 120 metrov nad ponorom stoji »kaštel«. Reka Pazinčica ustvari tudi znan slap »Zarečki krov« in jezerce, ki v vročih poletnih mesecih privabita mlade Pazince, ki tukaj najdejo svoj prostor za osvežitev.

Pazin je upravno središče celotne Istre. V Pazinu in njegovih 18-ih zaselkih (Beram, Bertoši, Brajkovići, Butoniga, Grdoselo, Heki, Ježenj, Kašćerga, Kršikla, Lindar, Pazin, Stari Pazin, Trviž, Vela Traba, Zabrežani, Zamask, Zamaski Dol, Zarečje in Lindarski Katun), živi nekaj čez devet tisoč prebivalcev. Zaradi svoje lokacije v središču Istre je Pazin »enostavno« prometno povezan z vsemi mesti v Istri, preko Pazina poteka »asfaltni istrski ipsilon«, ki ga prek tunela Učka povezuje z Reko in ostalo Hrvaško. Razen cestne povezave, skozi Pazin poteka tudi železniška proga.

Kratek pogled v zgodovino nam razkrije že 3.500 let Pazina. Sledi življenja (drobci keramike) nad breznom Pazinčice segajo namreč tja do okoli 1.500 let pred našim štetjem. Pazin se kot grad, kaštel, “Castrum Pisinum” prvič omenja v zakladnici cesarja Otta II. iz leta 983. Pazin je bil od 12. stoletja središče Pazinske kneževine, nad katero so leta 1374 oblast prevzeli Habsburžani. Ti Pazin v letih »svojega gospodstva« Pazin večinoma oddajajo (knezom Devinskim, družinam Walsee-Enns, Dür, Mosconi, Cvjetković, Khevenhuller, Kaitschach, Függer, Barbo, Eggenburg, kratek čas Pazin pade tudi v roke Benečanom).

V šestnajstem stoletju zaradi vala beguncev, ki so bežali pred Turki, število prebivalcev hitro narašča. Po »uskoški vojni« (1615–18) so Habsburžani prodali Pazin, do leta 1766 pa so ga upravljale številne družine (Frangipane, Porcia, Auersberg, de Prié). Tako je bilo vse do leta 1766, ko je Pazinom prešel v last družine Montecuccoli, katere člani so v kastelu vladali skoraj do sredine 19. stoletja. Za Pazin je pomembno tudi leto 1822, ko je Avstrija Pazin določila za upravno središče »istrske dežele«.

Pazinska regija je bila v 19. stoletju večinoma hrvaška, vendar so jo predvsem gospodarsko skorajda popolnoma »nadzirali« Italijani (primer: prišleki iz Furlanije pokupijo vsa možna zemljišča, ki so na voljo za prodajo, Hrvati pobirajo le drobtinice). Na ta italijanski »napad« na srce Istre se Hrvati odzovejo s kulturnim preporodom, ki traja vse do leta 1918, ko je bila celotna Istra priključena kraljevini Italiji. »Italijanizacija« se konča šele s kapitulacijo fašistične Italije leta 1943. Po drugi svetovni vojni Pazin postane del SFR Jugoslavije, od leta 1991 pa Hrvaške. Tudi takrat pa je bil Pazin, pa čeprav je po gospodarski moči zelo zaostajal za Puljem, predvsem zaradi (omenjenih) zgodovinskih razlogov, določen za sedež Istrske županije.

Sedaj pa je čas, da končno spregovorimo o največjih turističnih biserih Pazina. Opisali jih bomo v naključnem vrstnem redu in dokaj na kratko, stopnjo pomembnosti posameznega »bisera« pa si, glede na lastne želje in interese, lahko določite kar sami.

1. Pazinčica ali Pazinski potok je najdaljša istrska ponikalnica in je stalni vodotok. Najzanimivejša naravna znamenitost reke Pazinčice je zagotovo Zarečki krov – to je obsežna jama (pečina), nad katero tok rečice ustvarja krasen, desetmetrski slap. Pečina spominja na streho (po hrvaško »krov«), nad katero je reka na svoji poti ustvarila deset metrov visok slap in majhno jezerce. Globoko jezero pod slapom je v poletnih mesecih primerno za kopanje, v okoliških skalah pa so urejene plezalne smeri. Zarečki krov je razen poletnih vodnih radosti priljubljen kraj za sprehajanje, ribolov, piknike. Zarečki krov leži 3 kilometre od Pazina v smeri Cerovlja oz. od pazinskega kaštela ga deli le 500 metrov zračne linije.

2. Hrvaški medijski velikan »Večernji« navaja, da je ob Zarečkem krovu največja naravna znamenitost v dolini reke Pazinčice legendarna Pazinska jama. Pazinska jama (in ponor Pazinčice) je jama pri Pazinu. Znana dolžina podzemnega dela ponora je 270 m. Odprtina Pazinskega ponora je pod 198 m visoko navpično steno na kateri so hiše mesta Pazin, na koncu nekaj sto metrov dolgega in globoko vrezanega kanjona Pazinčice.

Na klifu nad kanjonom Pazinčice, nedaleč od ponora stoji srednjeveška utrdba, pazinski kaštel. Kot pomemben hidrogeološki pojav za celoten dinarski kras je Pazinska jama zaščitena in razglašena kot naravni spomenik. Nastala je točno na meji sive in rdeče Istre. Nevsakdanja igra narave je navdihnila tudi romanopisca Julesa Verna, hrvaškega akademika Vladimirja Nazorja in baje tudi slavnega Danteja Alighierija. Med ljudmi kroži legenda o nastanku Pazinske jame, ki jo povezujejo z velikanom Banom Dragonjem (toda o tem drugič, ko se bomo sami jami posvetili še podrobneje).

Del Pazinske jame je mogoče tudi raziskati, možen je kratek sprehod po 500 metrov dolgi pešpoti na južni strani jame. Če ste ljubitelj adrenalina, pa lahko vstopite v jamo z izkušenimi jamarji in raziščite podzemlje v privlačni jamski avanturi. Turistični delavci pa takole opozarjajo na drugo adrenalinsko izkušnjo, ki je povezana z jamo: »Če želite s počitnic v Istri odnesti nepozabno izkušnjo, potem je zipline nad Pazinsko jamo ravno tisto, kar iščete. Zipline ima dve »progi«, prva je dolga 220, druga pa 280 metrov, po jekleni vrvi pa se boste spuščali z okrog 50 kilometri na uro. Ob preletu kanjona boste doživeli občutek, ki ga je težko opisati. Če vam še ni dovolj adrenalina v krvi si lahko (ob avgustovskih vikendih) privoščite še bungee jumping.

3. Kar se tiče same kulturne dediščine je ob nekaterih lepih cerkvah v Pazinu in njegovi neposredni okolici (stenske slike v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Pazinu, freske v cerkvi sv. Marije na Škrilinah v Bermu, nedaleč od Pazina) ter frančiškanskem samostanu, ki je bil zgrajen v petnajstem stoletju, potrebno omeniti predvsem prekrasen Pazinski kastel (Pazinski kaštel, Pazinski grad).

Pazinski kastel je markantna utrdba, z zelo debelimi zidovi (od 80 do 380 cm), ki se nahaja na robu ponora reke Pazinčice in je hkrati največja in najbolje ohranjena srednjeveška utrdba v Istri. Prvič se omenja že leta 983 v darovnici cesarja Otona II., ki kastel podari poreškemu škofu. Kastel je v naslednjih stoletjih pogosto menjaval lastnike, svoj končni izgled pa je pazinski gradič dobil v devetnajstem stoletju. Kastel, v katerem sta danes našla svoj prostor tudi Muzej mesta Pazina in Etnografski muzej Istre, je vsekakor vreden našega časa oziroma obiska.

S temi tremi najpomembnejšimi turističnimi točkami se počasi poslavljamo od uvodnega članka o Pazinu. Vendar opozarjamo, da vas čakajo še številna sladka presenečanja, ki smo jih morebiti tokrat po nemarnem zapostavili: Adrenalin park Kringa in številne zanimive prireditve (dnevi medu, Istrakon – konvencija o znanstveni fantastiki, TradInEtno Festival – etno glasbeni festival, festival fantastične književnosti, festival palačink … Seveda v Pazinu ne boste lačni in žejni, številni kmečki turizmi nudijo odlične domače gastronomske užitke.

Ob koncu lahko vsekakor zapišemo, da je Pazin vreden našega obiska. Izletniki boste navdušeni. V Pazinu namreč prav zaradi tega, ker je geografsko ločen od najbolj privlačnih turističnih destinacij na sami obali Istre ter ga torej turisti še nismo »množično preplavili«, zlahka začutimo resničen utrip Istre. No, pa kaj bi se čudili, saj je Pazin samo srce Istre!

Ps. Za fotografski material se zahvaljujemo TZ Central Istria.