Compare Listings

»Vse je blizu«

Žminj, istrsko križišče

V Žminju se zdi, da vam je vsa Istra dobesedno na dosegu roke, da je vsak istrski kraj zelo blizu. Pa saj to ni čudno, saj je Žminj s svojo strateško geografsko pozicijo in številnimi cestami, ki vodijo skozenj, skorajda v samem centru istrskega dogajanja.

Žminj, istrsko križišče

Žminj in turizem? Številni turisti, ki si odmor privoščijo predvsem v miru, zelenju, v bližini obeh obal istrskega polotoka, pa naj bo to v številnih prekrasnih počitniških hišah (z bazeni) ali pa v različnih oblikah “bolj divje”, robinzonske nastanitve v Žminju ali njegovi bližnji okolici, so večinoma zelo, zelo zadovoljni. V času dopustovanja v »Žminjštini« jih namreč čaka »popolna relaksacija«.

Poglejmo turizem v Žminju podrobneje. Še prej pa, kakor smo že navajeni na www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, postrežemo klasične informacije o samem kraju.

Žminj najdemo skorajda v sami sredini, centru Istre. No, v bistvu vendarle nekoliko južneje. Da si boste nekoliko lažje predstavljali umeščenost Žminja na zemljevidu, postrežemo z naslednjimi informacijami: fotogenični Rovinj je oddaljen le 25 kilometrov; do Pazina, upravnega središča Istre, je le 17 kilometrov; do Rabca na vzhodni obali je 34 kilometrov, do Pulja na jugu pa 42 kilometrov. Vas zanima koliko je Žminj oddaljen od »najbližje« slovenske meje? Okrog 50 kilometrov. Do slavne Opatije je nekoliko več, okrog 60 kilometrov.

Potem ko smo dokazali, da Žminj (italijansko Gimino) leži v »turističnem centru« Istre, povejmo, da je Žminj tudi občina. Žminj je tako upravno-administrativno središče za 33 naselij in kar 112 zaselkov. V t.i. »Žminjštini« je po podatkih hrvaškega turističnega urada leta 2001 živelo okrog 3.600 ljudi, v samem Žminju nekaj manj kot 800. V preteklih stoletjih so se ljudje na tem prostoru ukvarjali predvsem s kmetijstvom in kamnoseštvom.

Kraj Žminj leži na nadmorski višini 355 metrov. Žminj obkrožajo nizki griči in doline, zahvaljujoč svoji odprtosti na morje pa ima tudi izredno prijetno klimo, lahko bi rekli, da iz njega veje ozračje sredozemskega juga ter kontinentalnega severa. Skratka, ima odlične pogoje za razvoj turizma in tega se Žminj, na našo srečo, tudi zmeraj bolj zaveda.

Turisti, ki se odločijo dopust preživeti v Žminju so dobrodošli na številne prireditve (poimenovanja so originalna, torej v hrvaščini): Istrijanske pinci pod čerepnjon na ugnjišće (pinca je sladek velikonočni kruh), Žminjski mačkari, Bartulja, Armonike Zad kaštela (za vse amaterje, ki igrajo harmoniko), Istarski festival pašte, Sabor čakavskog pjesništva, Žminjska štuorija, Mali samanj u kuli, Stočni sajam, Štrigariji po žminjskeh križinah, Izložba jaslica u kuli, Rekreativna gastro – biciklijada, Utrka Žminj teče(ka), Otkrijte zelenu Istru biciklom, Žminj craft beer festival.

Posebej velja omeniti celotedensko žminjsko Bartuljo, ki baje velja za največjo veselico v Istri, poteka pa avgusta, v čast zaščitnika Žminja, svetega Bartola. Med ljubitelji domače hrane je še posebej v čislih Istarski feštival pašte, na katerem uživajo predvsem ljubitelji domačih, dobrih testenin. O kvaliteti prireditev priča tudi nagrada »Simply The Best«, ki so jo hrvaški turistični delavci podelili TZ Žminj za cel niz prireditev, ki so  prežete in obogatene z lokalno tradicijo.

Poudariti je treba, da je v Žminju sedež Čakavske skupščine, ki predvsem skrbi, da se čakavščina ne »izgubi v času in prostoru«. Čakavščina je narečje, nekateri menijo, da je celo dalmatski jezik. Žminjsko narečje je na seznamu zaščitene nesnovne kulturne dediščine Republike Hrvaške. Wikipedija o tem razloži tudi naslednje: Čakavščina je predstavljala prvi knjižni standard na Hrvaškem. Stara Hrvaška je obstajala vsaj od leta 830 in njeno središčno območje je bil ozek obmorski pas med Kranjsko in Dalmacijo, kjer se je razvil čakavski govor.

Če boste v Žminju le izletniki, se vam splača tja priti ob sredah, saj Turistična skupnost Žminj ob deseti uri dopoldan pripravlja brezplačni ogled kraja. O življenju ljudi iz Žminja in okolice, o bogati zgodovini starega mesteca, manjših turističnih »biserčkih«, lokalni gastronomiji vas bo brezplačno podučila licencirana turistična vodička, ki bo oblečena v pisano nošo Folklornega društva Cere (najstarejšega folklornega društva v Istri).

Če boste pozorni, boste opazili, da vodička nosi posebne uhane, žminjske »rićine« (to je replika  uhana, ki so ga našli na bližnjem »starohrvaškem pokopališču« sredi prejšnjega stoletja).

Čeprav ima Žminj zelo bogato preteklost, v samem kraju ne bomo naleteli na opevane in dih jemajoče zgodovinske stavbe. Žminj je bil »od zmeraj« na križišču pomembnih poti, zato je bil skozi stoletja dodobra utrjen.

Žminj je bil še posebno pomembna trdnjava predvsem Avstrijcem, ki so se kazali zobe Benečanom, ki so imeli močno vojaško enoto v bližnjem Svetvinčenatu (glej tekst Svetvinčenat očara s kaštelom Morosini-Grimani).

Še dandanes je v Žminju viden okrogel obrambni stolp, južni del takratnega kaštela pa je postal del (baročne) župnijske cerkve svetega Mihovila iz 16. stoletja (obnovljena v 18. stoletju).  Ob cerkvi je tudi »javna cisterna za vodo«, ki pa sedaj več ne služi svoji primarni funkciji (torej skladiščenju vode; nekoč je bil Žminj mnogokrat brez vode), ampak je danes le dekor ambientu Žminja.

Vera je v Žminju, v Istri oz. v celotni Hrvaški zelo pomembna. Zato je bilo v Žminju in njegovi okolici skozi stoletja postavljeno na »desetine cerkvic in kapelic« (118 kapelic, če smo ravno natančni). Tukaj jih ne bomo posebej naštevali, vsekakor pa bomo opozorili na t.i. »Kalvarijo«.

Žminjska Kalvarija velja za najstarejšo v Istri, zgrajena je bila v začetku osemnajstega stoletja, leta 1729. Kakor verjetno veste kalvarija simbolizira trpljenje na hribu v bližini Jeruzalema, na katerem naj bi bil križan Jezus Kristus.

Dodatne turistične vsebine boste našli tudi v Feštinskem kraljestvu, majhni kraški jami (z velikim otroškim igriščem), ki leži južno od Žminja. Predvsem izletnike pa naj »spomnimo«, da so v okolici Žminja številne starejše istrske hiše preurejene v kmečke turizme, ki ob domačem vzdušju in čudoviti naravi ponujajo tradicionalne dobrote istrske kuhinjo. Ko boste pohajkovali po žminjskih cestah bodite pozorni tudi na t.i. kažune, majhne, kamnite hiške, ki so jih v preteklosti kmetje uporabljali predvsem kot manjša skladišča za sadje in zelenjavo, tudi za orodje, pa tudi kot zatočišče pred dežjem ali slabim vremenom.

Tako. To bi bilo verjetno za prvi, uvodni članek o Žminju ter njegovem turizmu kar dovolj, kajne? Ali pa bi za sam konec vendarle še nekaj kratkih odstavkov vendarle še namenili zgodovini Žminja? No, pa dajmo. Strokovnjaki trdijo, da so ljudje te kraje naselili že v prazgodovini. V železni dobi (2000-1000 let pr. n. št.) je bilo na območju Žminja več naselij, kar potrjujejo lončarski ostanki, ki so bili najdeni v bližini sv. Foške in v samem Žminju.

Ko so Slovani v sedmem stoletju naseljevali te kraje, se jim je kar smejalo, saj so Rimljani zapustili solidno urejene poti. V srednjem veku (od druge polovice dvanajstega stoletja) je Žminj pripadal pazinski grofiji. Iz dokumentov, tudi Janeza Vajkarda Valvasorja v Slavi vojvodine Kranjske, je razvidno, da je bil Žminj takrat eden izmed najbolj razvitih krajev v Istri (to pa predvsem zaradi številnih trgovskih poti, ki so tekle čez »Žminjštino«).

V štirinajstem stoletju Žminj in okolico naseljujejo begunci pred Turki. Zelo težka leta je Žminj doživljal v sedemnajstem stoletju, ko je bil »na vojnem območju« med Avstrijci in Benečani. Žminj je imel srečo vsaj s kugo, zaradi nje je umrlo le nekaj ljudi. Po padcu Beneške republike (leta 1797) je celotna Istra padla pod Avstrijo, kjer je ostala do leta 1918. Z »napoleonskim dodatkom«, treba je namreč upoštevati, da Istra med letoma 1805 in 1814 dobi francoske upravitelje. Žminjsko gospodarstvo je pod Avstrijci, vse do prve svetovne vojne, dokaj lepo napredovalo.

Toda pod škornji Italije celotna Istra trpi. Ljudje se množično izseljujejo. Stanje v Žminju popravljajo le nove zaposlitve v rudniku Raša in odlične prometno-trgovske vezi s Trstom, Puljem. Tudi druga svetovna vojna Žminju ne prinese nič dobrega: številni moški so mobilizirani v italijansko vojsko, nemška vojska je zelo agresivna.

Podatek, da je bilo leta 1910 v »Žminjštini« okrog 5.700 prebivalcev leta 1970 pa le okrog 4.200, govori, da je bilo življenje v SFR Jugoslaviji »dokaj težko«. Po »domovinski vojni« se stanje normalizira, Istra postane del samostojne Hrvaške. Predvsem v 21. stoletju Istra doživi turistični bum, del tega hrvaškega turističnega razcveta pa lahko, če obiščemo Žminj ter njegove urejene kolesarske in peš poti, zlahka doživimo tudi sami.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo Turistični skupnosti Žminj.

Sorodni članki

Buzet, mesto tartufov

Buzet je tudi zaradi bližine idealna turistična točka slovenskega izletnika. In kakšni so njegovi turistični aduti? Vsekakor staro, obzidano mestno jedro na vrhu hribčka. Petrapilosa, Kosmata trdnjava. Čičerija. Sramotilni steber. Spomeniki glagoljaštva. Pot sedmih slapov. Športanje. In seveda gastronomija s tartufi na čelu.

Nadaljujte z branjem

Kastav, čarobno mesto na hribčku

Kastav je čudovito mestece na hribu. Kastav je kraj, kjer se boste počutili kot v srcu Toskane. Kastav je »sladak bonbonček«, ki leži blizu urbane Reke in Opatije, hrvaškega Monte Carla. Razvajajte svoje brbončice v eni od številnih restavracij mesteca Kastav in uživajte v enem izmed najlepših razgledov Kvarnerja s kozarcem vina, avtohtone belice, v roki.

Nadaljujte z branjem

Osijek, glavno mesto Slavonije in Baranje

Kaj ponuja Osijek turistu? Najprej je treba omeniti Tvrđu, zgodovinsko jedro mesta (to so »ostanki« nekdanje osiješke trdnjave). Konkatedralo sv. Petra in Pavla. Prekrasne trge in zgradbe. Kar 17 cvetočih parkov. Ob Dravi teče eno izmed najdaljših evropskih mestnih sprehajališč. Enega izmed najlepših mostov za pešce na svetu. Muzeje (nasploh kulturo).

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.