Compare Listings

Dom vinarske tradicije

Muzej vinarstva na Pelješcu

V kraju Putnikovići na polotoku Pelješac nas v svoje prostore vabi prvi hrvaški muzej vinogradništva in vinarstva. Muzej, ki nosi uradno ime »Prvi hrvatski muzej vinogradarstva i vinarstva«, mnogi ga pa imenujejo tudi »Dom vinarske tradicije«, je ustanovila Kmetijska zadruga Putnikovići, katere ustanovitelji in lastniki so družine iz Putnikovićev in okoliških krajev.

Muzej vinarstva na Pelješcu

»Prvi hrvatski muzej vinogradarstva i vinarstva« v kraju Putniković, tam sredi znamenite pelješke vinske ceste, se razteza na 800 kvadratnih metrih, v veliki dvonadstropni stavbi, v kateri je bila nekoč tudi osnovna šola.

Turisti si lahko v muzeju vinarstva ogledamo nekaj različnih in zelo zanimivih vsebinskih sklopov, si privoščimo nekaj oddiha v prisrčnem gostinskem lokalu, si »organiziramo manjšo pokušino vin«, vse skupaj pa lahko zaokrožimo z nakupom v vinski prodajalni, ki ponuja le avtohtona domača, večinoma rdeča, vina (predvsem narejena iz trte sorte plavac mali).

»Muzej je odraz naše želje, da prikažemo življenjsko pot človeka, katerega težaško delo se vrti le okrog vinske trte in vina. Ustanovitelj ideje o ustanovitvi muzeja vinarstva Želimir Bašić je s svojimi neprecenljivimi eksponati omogočil, da je to hrepenenje, v dobro prihodnjih generacij, postalo resničnost«.

Nekako tako na zahvalni tabli v muzeju zapišejo člani kmetijske zadruge Putniković (hrvaško »privredna zadruga«), ki so zaslužni, da je Prvi hrvatski muzej vinogradarstva i vinarstva sploh na ogled številnim obiskovalcem.

Kmetijska zadruga Putniković oziroma vinogradi njenih članov ležijo v središču polotoka Pelješac v istoimenskem kraju. Do Stona je nekaj čez 18 kilometrov cest, do Orebića, tam blizu otoka Korčule, pa je slabih 40 kilometrov.

Muzeja vinarstva v Putnikovićih skorajda ne morete zgrešiti, saj stoji tik ob glavni lokalni cesti, ob vseprisotni vinski cesti, pričaka pa vas veliko parkirišče, na katerem se tudi številni avtobusi počutijo lagodno.

Dodajmo, da samo pokuševalnico vin lahko hkrati obišče okrog 60 ljudi, gostinska terasa pa ima prostora za okrog 80 gostov.

Kmetijska zadruga Putniković (PZ Putniković – zasledimo v številnih hrvaških virih) je bila ustanovljena že leta 1911. Zadruga je s svojim aktivnim delom za kratek čas prekinila le med krvavo drugo svetovno vojno. Zadružna klet je bila zgrajena leta 1965.

PZ Putniković je ena izmed najstarejših zadrug na tem območju in ima s svojo strukturo, ki temelji predvsem na složni povezanosti in zavzetosti za delo, stalno in nezadržno razvojno pot.

Vinogradništvo in vinarstvo sta dejavnosti, ki že stoletja predstavljata steber preživetja naših družin. Danes ima PZ Putniković preko 140 zadružnikov.

Člani zadruge, torej tudi lastniki zadruge, so pridelovalci grozdja na svojih kmetijskih zemljiščih, na svojih kamnitih peljeških vinogradih. Predelava, dodelava, stekleničenje in dajanje vina na trg pa poteka le preko zadruge in njenih organov.

Kmetijska zadruga Putnikovič je leta 2019, v obnovljeni kamniti stavbi, odprla muzej vinarstva. Na površini 800 kvadratnih metrih so tako našli prostor razstavni muzejski deli, moderno  opremljena degustacijska soba s prodajno površino in trgovino s spominki ter gostilna.

Muzejsko postavitev muzeja vinarstva so razdelili na tri dele, tri zbirke: Hiša vinske tradicije, Zgodovinski razvoj trte na tem območju in Vino v tradiciji življenja.

Obiskovalci bodo odkrili kakšno vlogo je imelo vino v vaških in kakšno v mestnih skupnostih.  Vas zanima, kako so videti stare vinske etikete, kdo so bili znani (pelješki) vinogradniki in vinarji, kako so nekoč obdelovali zemljo, kakšno orodje so uporabljali vinogradniki, kakšne navade so bile povezane z vinom?!

Ustavite se v Putnikovićih, ustavite se v muzeju vinarstva.

Hrvaški časopis Večernji list je zapisal, da je »Prvi hrvatski muzej vinogradarstva i vinarstva« predvsem spomenik težakom (delavcem, dninarjem v vinogradih) in njihovi muki, da se preprosto pokaže koliko nečloveškega truda je bilo predvsem nekoč potrebnega, da je iz grozdja pritekel sladak mošt.

Ta muzej vinarstva v Putnikovićih ponuja dokaj celovit prikaz vinogradništva, pridelave vina in to vse od »prazgodovine« pa vse do današnjih dni.

Posebna etnološka razstava, ki je postavljena v podstrešju zgradbe muzeja vinarstva, pa nas popelje skozi zgodovino, dediščino Pelješca in nam nekoliko konkretneje pripoveduje različne zgodbe zadnjih dveh stoletij.

Ob koncu le še poudarek. Celoten, večinoma skalnat, kamnit polotok Pelješac je znan kot »hrvaško vinsko kraljestvo«. Kot dopolnitev koncepta razvoja podeželja v povezavi s turizmom pa so v Putnikoviću, ki že stoletja živi večinoma le od trte in vina, odprli prvi hrvaški muzej vinogradništva in vinarstva.

Novinarji www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, brez želje po vsiljivi reklami, vendarle pozivamo vse »mimovozeče«, da se vendarle ustavite ob/v zanimivem in vsebinsko bogatem muzeju vinarstva. Tako boste dali tudi dodatno spodbudo mladim kmečkim družinam, ki so se pogumno odločile, da bodo še naprej živele in delale na Pelješcu.

Ps. Fotografije: Kmetijska zadruga Putniković (v tekstu) in www.pag.si (spodnja mini fotogalerija).

Sorodni članki

Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj

»Staza Gospi Sinjskoj« je romarska pot, ki iz različnih krajev vodi do alkarskega Sinja, kjer je največje marijansko svetišče na jugu Hrvaške. Romarska pot "Staza Gospi Sinjskoj" (romarska pot h Gospe Sinjski) je za številne vernike edinstveno doživetje. Je pa potrebno že v uvodu poudariti, da Staza Gospi Sinjskoj ni namenjena le romarjem, ampak vsem, ki uživajo v (turističnem) pohodništvu.

Nadaljujte z branjem

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Stonske soline, najstarejše soline na svetu?!

Če obišče Ston naključni popotnik, domači ali tuji turist, ga bosta zagotovo pritegnila dolgo obzidje, ta »kitajski zid Sredozemlja« in veliki grozdi ostrig v Malostonskem zalivu. In ko se bo obiskovalec napotil še naprej po Pelješcu, bo šel mimo solin, ne da bi vedel, da je blizu najstarejših solin v Evropi, mogoče tudi na svetu?! Stonske soline so namreč stare nič več in nič manj kot štiri dolga tisočletja.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.