Sardinija: na poti domov se ustaviva v Palmanovi, odstavki o nožih in pustu, pametnem urbanizmu ter ugotovitev, da je Sardinija rajski otok

Palmanova je sopomenka za poceni in ugodno nakupovanje. Prenekatere Slovenke se namreč zelo rade družno odpravijo v Palmanova Outlet Village (le okrog 25 kilometrov je do slovenske Nove Gorice) in si privoščijo odlične kose oblačil ali obutve po zelo znižanih cenah. Na uradni spletni strani italijanski trgovci vabijo približno takole: »Palmanova so vrata med Dolomiti in morjem, evropsko središče kulture in tradicije, ki zdaj zajema tudi nakupovalno vas Palmanova.

Nakupovalno središče se je s stenskimi poslikavami uličnega umetnika Geometric Banga spremenilo v svojevrstno galerijo na prostem, tako da se lahko enodnevno nakupovanje spremeni v nepozabno doživetje umetnosti, kulture in kulinarike«. No, midva nisva odšla na nakupovanje, ampak na ogled bližnjega zgodovinskega mesta Palmanova, ki je zaradi svoje zvezdaste oblike del Unescove svetovne dediščine.

ZVEZDASTA PALMANOVA JE NEDEFINIRAN TURISTIČEN KRAJ

Palmanova je zgodovinsko mesto v italijanski deželi Furlanija – Julijska krajina, ki slovi po svoji edinstveni, zvezdasti obliki. Ustanovljeno je bilo 7. oktobra 1593 pod beneško oblastjo kot vojaška utrdba, zasnovano za obrambo pred Otomanskim imperijem in drugimi napadalci. Njegova arhitektura in urbanistična zasnova veljata za pravcato mojstrovino renesančnega načrtovanja.

Palmanova je zgrajena v obliki devetkrake zvezde, z obzidjem in jarki, ki obdajajo mesto, kar omogoča dobro obrambo in pregled nad okolico. V središču mesta se nahaja velik trg, Piazza Grande, okoli katerega so razporejene glavne zgradbe in ulice. Od trga vodi šest glavnih cest proti obzidju, kjer so trojna glavna mestna vrata: Porta Udine, Porta Cividale in Porta Aquileia. Ta vrata so bila zasnovana tako, da so omogočala nadzor nad gibanjem v mesto in iz njega.

Palmanova je bila prvotno vojaška trdnjava, ki je varovala Beneško republiko pred potencialnimi sovražniki. Zasnovana je bila kot utopično mesto, kjer naj bi vojaški in civilni prebivalci živeli v urejeni in samozadostni skupnosti. Mesto pa v svoji zgodovini ni doživelo večjih bitk in so ga uporabljali predvsem za namestitev vojaških enot.

Ko pa se danes sprehajamo po mestu Palmanova, imamo občutek, da je mesto »vsaj nekoliko izgubljeno v prostoru in času«. Verjetno je Palmanova, s svojo zvezdasto obliko, če bi jo pogledali iz letečega helikopterja, zelo zanimiva za pogledat, sprehod po njej pa je – milo rečeno – dolgočasen. Mestece ne ponuja prav nobene atrakcije, pri kateri bi turist zastal in rekel »vau«. V spominu nam še najbolj ostane ogromen trg in vrata, skozi katera lahko vstopamo ali izstopamo samo s pomočjo semaforja. Ker sem videl veliko zadovoljno skupino nemško govorečih kolesarjev, verjamem, da Palmanova z okolico omogoča vsaj solidno športno turistično dejavnost.

ZAKLJUČNI POUDARKI O TURISTIČNI SARDINIJI

Spodobi se, da naredim tudi nekoliko daljši zaključek tega najinega popotovanja. Bilo je relativno kratko, pa vendar zelo, zelo sladko. Na Sardiniji sva preživela 12 polnih dni, ki sva jih – tudi zaradi nekoliko slabšega vremena – obogatila s številnimi in zelo zanimivimi dnevnimi izleti, dolgi kilometri vožnje in raziskovanja turističnih znamenitosti Sardinije so se pridno nabirali iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek.

Z Alenko sva se sicer složno strinjala, da bi bolj lepo vreme (beri: mnogo bolj sončni dnevi) vendarle pomenili nekoliko več najinega ležernega, lenobnega poležavanja na različnih plažah Sardinije. Sklepam, da si tisti turisti, ki Sardinijo obiščejo v zares vročih tednih, ko je temperatura visoko nad 30 stopinj Celzija, zaradi razžarjene vročine sploh ne želijo večjih ali stalnih premikov izven območja osvežilnih plaž?!

SARDINIJO SI BOM ZAPOMNIL PREDVSEM PO NEVERJETNO LEPIH PLAŽAH

»Sardinija slovi po svoji izjemnih naravnih lepotah, bogati zgodovini in edinstveni kulturi«. Tako – na splošno – vam bo povedal vsak spletni vir. Sam si bom Sardinijo zapomnil predvsem po njenih neverjetno lepih plažah. Sardinije ne kličejo zastonj evropski Bahami! Sardinija je znana po svojih osupljivih plažah s kristalno čistim, turkiznim morjem in belim peskom ter razgibano obalo, ki nemalokrat preseneča.

Plaž imajo na Sardiniji »nešteto«, za »malo morje«, občutek imaš, da so vse prekrasne. Midva na grdo plažo na Sardiniji sploh nikoli nisva naletela. Verjetno obstajajo tudi kakšne »slabe«, ne prav lepe, plaže na tako velikem otoku, toda – iskreno – občutek imaš, da moraš takšne iskati z odličnim mikroskopom. 🙂

Katere so najlepše plaže Sardinije? Ah, dajte no, to je pretežko vprašanje za nekoga, ki je Sardinijo le prevozil v slabih štirinajstih turističnih dneh. Še domačini, ki tam živijo celo življenje, se iz dneva v dan prepirajo, katera plaža je najlepša. Zagotovo drži, da ima Sardinija nebeško lepe plaže, ki pa znajo biti dokaj raznolike (kar je – meni osebno – dodaten čar, dodaten plus).

O plažah na Sardiniji smo narediti še dodaten, daljši in prav poseben članek, zato dovolite, da ta trenutek izkoristim le še za popolnoma zaslužen, nekoliko poetičen, hvalospev sardinskim plažam: »Ah, plaže Sardinije! To so pravi biseri Sredozemlja, kjer se zemlja in morje srečujeta v čisti harmoniji lepote. Sardinijske plaže so kot nebeške sanje v turkiznih odtenkih, ki se nežno prelivajo v belo-zlat pesek, pogledi na pas obale – preprosto – jemljejo dih”.

Na Sardiniji ni le vsak zaliv in vsak kos obmorski pas darilo narave – to so vrata v svet brezčasne lepote, kjer vsak val in vsako zrnce peska vabijo v čisti objem popolnosti. Sardinijske plaže so pesem narave, harmonija zelenkaste modrine, večne lepote. Vsaka sardinska plaža pripoveduje svojo posebno zgodbo, če bomo pozorno prisluhnili, bomo slišali, kako veter šepeta zgodbe starodavnih mornarjev in njihovih skrivnostnih, skritih zakladov.

NOŽI SE PRODAJAJO VSEPOVSOD, SEVEDA TUDI KOT SPOMINKI

Ne glede na katerem koncu Sardinije se boste nahajali, v vseh trgovinicah s spominki prodajajo zelo raznolike tradicionalne sardinske nože. Sardinija ima dolgo in ponosno tradicijo ročne izdelave nožev, ki so več kot le priročno orodje – so simboli sardinske identitete, spretnosti in dediščine. Sardinski noži, znani tudi kot pattada (imenovani po mestu Pattada, kjer imajo globoke korenine), so posebej cenjeni zaradi kakovosti, preprostega, a prefinjenega dizajna in – seveda – zelo praktične uporabe.

Izdelava nožev ima na Sardiniji dolgo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Noži so bili sprva bistveni pripomočki za vsakodnevna opravila, saj so jih uporabljali pri lovu, kmetijstvu in različnih domačih opravilih. A sčasoma so noži postali tudi simbol ponosa in spretnosti ter del kulturnega izraza ljudi Sardinije. Večina sardinskih družin je imela vsaj en umetelno ročno izdelan nož, pogosto izredno lepo okrašen in skrbno izbran glede na družinsko tradicijo.

Izdelava sardinskih nožev zahteva izjemno spretnost in natančnost. Mojstri nožev, T.i. imenovani »coltellinai«, uporabljajo starodavne tehnike, ki so jih prenašali skozi generacije. Postopek je zahteven – od izbire materiala za ročaj, običajno ovčje rogove ali les, do oblikovanja rezila in sestavljanja celotnega noža. Vsak nož je rezultat številnih ur dela, kjer spretni mojstri z natančnim ročnim delom poskrbijo za vsak detajl noža, da zagotovijo ustrezno kakovost, vzdržljivost in lepoto izdelka.

Danes sardinski noži niso zgolj uporabni predmeti, temveč simboli dediščine in kulture. Vsak nož je ročno izdelan in pogosto okrašen z značilnimi gravurami, kar vsakega naredi unikatnega, umetniškega. Sardinski nož je cenjen dar, ki ga ljudje pogosto podarijo v znak spoštovanja ali prijateljstva. Za mnoge Sardince nož predstavlja povezavo s predniki, naravo in identiteto. Sardinski nož za spomin radi kupujemo tudi turisti. Toda pozor, izogibajte se nakupom »na ulici«, tam vam bodo kakšni lažnivi goljufi kaj hitro prodali zanič ponaredek iz Romunije ali Kitajske.

PUST JE – OČITNO – NA SARDINIJI ZELO ČISLAN PRAZNIK

Med potepanjem po Sardiniji boste zlahka ugotovili, da je pust na Sardiniji zelo cenjen, pomemben »praznik«. Na to nas spominjajo številne turistične fotografije, pa tudi številne prepoznavne obrazne maske, ki jih lahko kupite skoraj v vsaki malo bolje založeni trgovinici s spominki. Resda turisti v času pusta (ko se šele prebuja pomlad) ne bomo množično obiskovali Sardinije, se pa lahko zgodi, da bomo tudi sredi poletja naleteli na kakšno »manjšo promocijsko folklorno pustno prireditev«.

Pustna dogajanja na Sardiniji niso zgolj gola zabava, temveč imajo globoko, zelo tradicionalno, simboliko. Ritualne maske in obredi pogosto predstavljajo prehod med zimo in pomladjo, borbo med življenjem in smrtjo ter nenehen boj človeka z naravo. Teme so pogosto povezane s sardinskim podeželjem, pastirstvom in preživetjem, saj so otočani stoletja živeli v tesni povezavi z naravo.

Sardinski pust je neponovljiva pustolovščina v svet starodavnih verovanj, kjer vsak posamezen pustni lik pripoveduje zgodbo iz preteklosti in vabi v mistični svet sardinske duše. Sardinske pustne maske so ročno izdelane iz lesa in živalskih kož ter jih odlikujejo natančne rezbarije in simbolični elementi. Uporaba kož, zvoncev in mask iz črnega lesa daje dogodkom mistično vzdušje, ki obiskovalce popelje v stare čase. Pustna oblačila pogosto odražajo moč in surovost narave ter težko življenje na otoku.

Z mogoče najbolj izčiščeno pustno tradicijo se ponašajo v naslednjih krajih Sardinije: Mamoiada (maske Mamuthones in Issohadores), Ottana (maske Boes in Merdules), Orotelli (maske Thurpos prikazujejo slepe može), Tempio Pausania (karneval z barvitimi procesijami in ogromno pustno lutko).

Uporabno za vse letne čase: Na Sardiniji se nahaja poseben muzej, posvečen pustnim tradicijam otoka – Museo delle Maschere Mediterranee (Muzej sredozemskih mask), ki se nahaja v mestecu Mamoiada v osrčju otoka. Ta muzej ponuja vpogled v bogato in starodavno pustno tradicijo Sardinije ter drugih sredozemskih kultur. Žal midva tudi tega muzeja nisva obiskala, zato vam ne morem podati ocene o njegovi kakovosti. 🙁

SKRB ZA OKOLJE, NARAVO IN ODLIČNA ARHITEKTURA, TUDI URBANIZEM

Skrb za okolje na Sardiniji postaja vse pomembnejša tema, saj otočani in obiskovalci vse bolj prepoznavajo dragocenost naravnih lepot fantastičnega otoka. Sardinija s svojo neokrnjeno naravo, čudovitimi plažami, gozdovi in bogatim morskih življenjem, predstavlja ekološko občutljivo območje, ki zahteva skrbno, zelo pametno ravnanje.

Tako so predvsem v zadnjih letih na otoku okrepili raznolike ukrepe za ohranitev okolja in trajnostni razvoj, stekle so številne pobude in projekti za zaščito narave in zmanjšanje vpliva človeka na okolje. Sardinija aktivno, zelo načrtno, s številnimi spodbudami spodbuja ekoturizem kot trajnostno alternativo masovnemu turizmu.

Sardinci že stoletja živijo v izredno tesnem sožitju z naravo, zato so številne otoške prakse že v osnovi popolnoma trajnostne. Tradicionalno kmetijstvo, ekološko vinogradništvo in pastirstvo prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljajo manjše breme za okolje. Mnoga podjetja na Sardiniji spodbujajo dodatno uporabo lokalnih izdelkov in številnih tradicionalnih praks, ki so naravi prijazne.

Iz lastnih izkušenj moram pohvaliti odnos Sardincev do smeti. Turistični kraji, predvsem pa večje mestne občine, v zadnjem obdobju intenzivno spodbujajo reciklažo in ločevanje odpadkov ter uvajajo rigorozne kazni za nepravilno razvrščanje ali odlaganje smeti. V zadnjih letih so domačini in turisti vse bolj vključeni v ločeno zbiranje odpadkov, kar prispeva k čistejšemu okolju. Sam dodajam, da so v vseh turističnih krajih prav vsepovsod šopki štirih različnih barvnih kant za smeti, ločevanje odpadkov je obvezno. In meni osebno zelo, zelo všeč.

Pohvaliti pa moram še zelo preudaren urbanizem, posredno tudi arhitekturo. Pri gradnji novih objektov (predvsem apartmajskih hiš in hotelov) so na Sardiniji zelo previdni (beri: pametni!). Sam sem imel občutek, da na Sardiniji ni »črnih gradenj« ali »nekontrolirane megalomanske pozidave (obale)«, ki jo npr. v zelo grdi, zelo neprijetni, obliki znamo zaznati npr. marsikje na Hrvaškem.

Zdi se, da sta urbanizem in arhitektura na Sardiniji zasnovana predvsem tako, da ohranjata zgodovinske, kulturne in naravne značilnosti otoka, naselij, krajev. Lokalne skupnosti in oblasti se vse bolj osredotočajo na trajnostne prakse, ki omogočajo sožitje sodobnega načina življenja s tradicionalnimi vrednotami. Trajnostni razvoj je ključna usmeritev sardinskega urbanizma, saj omogoča, da otok ohranja svojo osnovno, lastno identiteto in naravne lepote ter hkrati zagotavlja kakovostno življenje za prav vse prebivalce, pa tudi za – zmeraj dobrodošle – turiste.

Naj še enkrat poudarimo, da je Sardinija eden izmed prvih delov Italije, ki je uvedel stroge omejitve pri gradnji ob sami morski obali. Costa Smeralda, elitna turistična destinacija, je v 60-ih letih 20-ega stoletja razvila zelo stroge urbanistične smernice, ki so preprečevale masovno turistično gradnjo in tako se je posledično ohranilo naravno okolje. Kasneje so podobne omejitve uvedli tudi na drugih območjih otoka, s ciljem ohranjanja naravne krajine in zmanjšanja vpliva na obalna območja.

Arhitektura na Sardiniji odraža dolgo in raznoliko zgodovino otoka, ki se prepleta z vplivi različnih civilizacij, od starodavnih Sardincev, Rimljanov in Arabcev do Špancev in Italijanov. Sardinija slovi po unikatni arhitekturni dediščini, ki vključuje prastare nurage, srednjeveške zgradbe, baročne cerkve in sodobno arhitekturo.

Sardinska moderna arhitektura je izredno močno vpeta v naravno okolje in kulturo otoka, saj popolnoma upošteva lokalne materiale, podnebje in tradicionalne življenjske sloge. Ko se sprehajaš ali voziš po Sardiniji imaš občutek, da se arhitekti prav trudijo, da ustvarjajo nekakšen »eleganten slog, ki se popolnoma harmonično zliva z okoljem«.

ZAKLJUČNE BESEDE O NAJINEM POPOTOVANJU PO SARDINIJI

Nisva izkusila avtentične sardinske hrane (žal ?). Notranjosti otoka sva se le dokaj bežno dotaknila. Kar tudi pomeni, da se nisva ravno ukvarjala z raziskovanjem naravnih parkov (se popolnoma upravičeno tolažim, da ni bilo časa!). Ker nisva ravno športnika po duši (in letih :-)), nekih resnih športnih aktivnosti – razen daljšega raziskovalnega sprehajanja – nisva prakticirala (me je pa dokaj negativno presenetilo dokaj majhno število kolesarjev, ki sva jih srečala na cestah?!).

Tudi pogostega in predvsem dolgotrajnega poležavanja na plažah si nisva kaj prida privoščila (za to je kriv predvsem orkan Boris, ki je za dalj časa pregnal vroče sonce). Kljub temu, da so nama osebno muzeji in galerije »zelo pisani na kožo«, sva bila na Sardiniji »glede tega zelo zadržana«. Zakaj? Pojma nimam, tako se je pač izšlo.

Že iz predhodnega odstavka je razvidno, da bi midva Sardinijo z veseljem obiskala vsaj za »dober teden« najmanj še enkrat. Sam si namreč neizmerno želim lenobnega, brezskrbnega poležavanja na vroči, od sonca ožgani, peščeni plaži.

Sardinija, znana kot evropski Bahami, si to zasluži. Jaz si to zaslužim, ti si to zaslužiš! Vsi mi si zaslužimo, da vsaj tu in tam v naših kratkih življenjih pokukamo v vsaj kakšen navidezen košček raja. In Sardinija – nedvomno – (vsaj s svojimi neverjetnimi peščenimi plažami) izgleda popolnoma rajsko. In hvala bogu, ni »tako zelo prekleto daleč«.

Zato se tja odpravimo čimprej (pa četudi bo 30 plus stopinj Celzija!), v svoji lastni režiji ali pa pod okriljem zanesljive turistične agencije. Saj na koncu koncev je vseeno. Da smo le tam. In da po plažah iščemo Adama in Evo. 🙂

Vsi teksti z opisnim naslovom: Okrog Sardinije v štirinajstih dnevih. Predlagamo branje lepo po vrsti, od začetka do konca:

1. Sardinija – evropski Bahami (uvodne besede o Sardiniji, nekaj njenih osnovnih podatkov in temeljnih otoških značilnosti, vrhunci najinega potovanja).
2. Sardinija: Genova in nočni trajekt, razvpita – bogataška – Costa Smeralda, medvedja Roccia dell’Orso, plutovinasta Tempio Pausania in apartma.
3. Sardinija: dolgočasen Sassari, sanjska Spiaggia La Pelosa, najin grajski Castelsardo, Magdalensko otočje je – preprosto – božansko, neponovljivo.
4. Sardinija: Isola Rossa naju je prijetno presenetila, Neptunova jama in mogočna igra narave, Alghero in Bosa sta – brez kančka dvoma – prečudoviti mesteci.

5. Sardinija: surferji v S’Archittu, Tharros ni le arheološki čudež, prihod v Cagliari in spoznavanje nuraške civilizacije v Su Nuraxi v Baruminiju, murali so izredno pomemben del sardinske identitete.
6. Sardinija: Plaža Poetta in glavno mesto Cagliari, sipine neverjetnih dimenzij – Spiaggia di Piscinas, turisti obožujemo lokacijo Porto Flavia.
7. Sardinija: Nora je turistično genialna, rdeče skale Arbatax-a kličejo k fotografiranju, Baunei je pravi kozji raj, znamenita cesta Orientale Sarda se vije med oblaki.

8. Sardinija: Cala Luna – neprijetni občutki, Posada s trdnjave nudi odličen razgled, blažena plaža La Cinta, s trajektom do presenetljivo prijetnega Livorna.
9. Sardinija: na poti domov se ustaviva v Palmanovi, dodani so še odstavki o nožih in pustu, pametnem urbanizmu ter ugotovitev, da je Sardinija – nedvomno – rajski otok.
10. In dodatno še prav posebna objava: NAJLEPŠE PLAŽE NA SARDINIJI.

Ps. Fotografije: Alenka Galun, Peter Gavez in Italijanska turistična skupnost (uradno, za promo fotografije: Directorate-General for the Development and Promotion of Tourism). Tekst: Peter Gavez.