Okrog Sardinije v štirinajstih dnevih, 5. del
Sardinija: Plaža Poetta in glavno mesto Cagliari, sipine neverjetnih dimenzij – Spiaggia di Piscinas, turisti obožujemo lokacijo Porto Flavia
Plaži Poetta bi bolj ustrezala beseda »Lunga« (dolga)?! Mesto Cagliari, glavno mesto Sardinije, se ne ponaša samo s plažo poetičnega imena, ampak tudi z dokaj lepim »centro storico«. Obisk ogromnih, visokih sipin je bil – dobesedno – neverjeten! V tem članku pa tudi o tem, zakaj je nekoč rudniško pristanišče Porto Flavia danes zares odlična izletniška točka.

Mestece Sant’Antioco naju sploh ni prepričalo. Bi bilo nekoliko drugače, če bi raziskala celoten otoček na tem jugozahodnem koncu Sardinije? Poglejmo si te turistične zanimivosti Sardinije nekoliko podrobneje.
SPIAGGIA POETTO, GLAVNA PLAŽA GLAVNEGA MESTA SARDINIJE
Če ste prebrali prejšnji članek, veste, da sva se sredi dneva, predvsem zaradi – končno! – toplega sonca, odpravila na slovito plažo Poetto, ki je v bistvu glavna mestna plaža Cagliarija. Plaža Poetto se nahaja jugozahodno od samega središča Cagliarija, z avtomobilom se, ob ne preveliki gneči, od ene do druge točke vozite vsaj okrog 20 minut.
Midva z Alenko sva Sardinijo obiskala v turistični posezoni, ob ne prav idealnem vremenu, zato sva parking na plaži Poetto našla zlahka. Sklepam pa, da je plaža na turističnem poletnem vrhuncu, kljub temu, da je izredno dolga in ima mnogo parkirišč, parkirnega prostora, kaj hitro polna razbeljene avtomobilske pločevine?! Če ste nastanjeni v samem glavnem mestu Sardinije preudarno razmislite o prevozu z avtobusom ali kolesom. 🙂
Stric Google med hitrimi dejstvi o plaži Poetto zapiše: »Četrt Poetto s plažami leži na dolgem peščenem pasu, polnem senčnikov in ležalnikov, barov na plaži ter picerij z mizami na prostem. Ob promenadi s palmami poteka kolesarska pot, v pristanišču za jahte Marina Piccola, nad katero je skalnata razgledna točka Sella del Diavolo, pa si lahko izposodite čoln. Na mokriščih bližnjega naravnega rezervata Parco Naturale Molentargius Saline gnezdijo plamenci«. Potrjujem, da vse drži. In pogled na Sella del Diavolo je čudovit. Ne vem, zakaj nisva pomislila, da se sprehodiva po hribu?!
Ko sem stal na plaži Poetto, tik ob turkizni morski vodi, me je zagotovo najbolj presenetila njena dolžina, konca kar ni videti. Razteza se približno kar 8 kilometrov, od Sella del Diavolo (slikovit hrib »Hudičevo sedlo« je povezan z lokalno legendo o boju med hudičem in nadangelom Mihaelom) pa vse do obale Quartu Sant’ Elena, kar pomeni, da je plaža Poetto ena izmed najdaljših plaž na celotni Sardiniji.
Plaža Poetto je sicer idealna destinacija za obiskovalce, ki želijo uživati v izredno dolgi peščeni plaži s številnimi možnostmi za šport, sprostitev in zabavo. Njena neposredna bližina mestu Cagliari ter široka ponudba storitev in dejavnosti jo postavljajo med najbolj priljubljene plaže na Sardiniji, primerna pa je tako za družine kot mlade obiskovalce, ki iščejo zelo različne oblike zabave. Na plaži Poetto ne manjka senčnikov in ležalnikov, zaradi številnih barov pa ne boste nikoli niti žejni niti lačni.
CAGLIARI, GLAVNO MESTO SARDINIJE
Še isti dan, po uživanju na plaži Poetto, sva si z Alenko ogledala večerni Cagliari, podnevi sva ga obiskala šele čez dva dni. Bom pa kratke vtise in podatke o glavnem mestu Sardinije strnil že kar v naslednjih odstavkih. Uvodoma naj povem, da ima celoten Cagliari, torej skupaj s sosednjimi »urbanimi občinami«, ki so razpotegnjene sem ter tja zelo na dolgo in široko, skorajda pol milijona prebivalcev.
Posledično torej sledi, da vam bo premik iz enega konca mesta na drug konec mesta povzročal nemalo težav oziroma vzel vsaj nemalo dopustniškega časa. Tudi parkiranje v samem »centro storico« ali njegovi neposredni bližini, vsaj v času poletne turistične špice, zagotovo zna biti zelo stresno. Skratka, le z dobrim premislekom in razlogom se večkrat odpravite v sam center mesta. In da ne boste rekli, da vas nisem prijazno opozoril. 🙂
Midva sva obakrat parkirala v neposredni bližini pristanišča (o bog, kako velika in lepa drevesa so bila tam!), od koder naju je le kratek sprehod delil do najbolj turističnih ulic. Cagliari, mesto izredno bogate zgodovine, je sicer regionalno kulturno, izobraževalno, politično in umetniško središče, znano po raznoliki »art nouveau« arhitekturi in številnih spomenikih.
Lahko pa rečemo tudi takole: Cagliari je sodobno mesto z globokimi zgodovinskimi koreninami, kjer se mešajo vplivi različnih civilizacij in obdobij. Turistom bo verjetno pomembneje, če potrdimo, da je Cagliari, na jugu Sardinije, prav živahno mesto s številnimi možnostmi za nakupovanje (Via Roma), okušanje odlične hrane (ki se je nama – na žalost – dokaj naključno izmikalo) in nočno življenje. 🙂
Z Alenko nič od tega nisva iskala z lupo, sva pa se z največjim veseljem podala na samo raziskovanje mesta, seveda so nama bile v osnovnem fokusu turistične znamenitosti. Zlahka sva ugotovila, da je mestna četrt Castello srce starega mestnega jedra Cagliarija. Ta del mesta, ki je umeščen na hribu in ponuja čudovit pogled na samo mesto in bližnje morje s pristaniščem vred, je bil nekoč v prvi vrsti predvsem vojaška utrdba. Še danes so tam lepo ohranjene srednjeveške ulice, mestna vrata, stolpi itd.
Verjetno v življenju ne bom pozabil Bastione di Saint Remy, ki sicer ena najbolj prepoznavnih zgodovinskih znamenitosti mesta Cagliari in ponuja spektakularne razglede na mesto, pristanišče in okolico. Nahaja se v središču mesta in je simbol njegove bogate preteklosti ter ključna točka za obiskovalce, ki želijo uživati v zgodovini, arhitekturi in panoramskih razgledih.
Bastione di Saint Remy je bil zgrajen konec 19. stoletja kot del večjega urbanističnega projekta za povezavo stare mestne četrti Castello z nižjimi deli mesta, zlasti z območji Marina in Villanova. Gradnjo bastiona so naročile oblasti, da bi omogočile lažji dostop do starega mestnega jedra in izboljšale obrambno strukturo, ki je temeljila na starejših srednjeveških utrdbah.
Bastion je monumentalna struktura z značilno neoklasicistično arhitekturo, zgrajena iz apnenca in marmornega kamna, kar ji daje eleganten in impresiven videz. Eden najbolj osupljivih elementov Bastione di Saint Remy je monumentalno stopnišče, ki vodi do Terrazza Umberto I, velike mestne terase, s katere se odpira čudovit razgled na mesto in zaliv.
Arhitekturno je Bastion prava umetnina z velikimi arkadami, obokanim vhodom in zares veličastnimi stopnicami, ki vodijo obiskovalce od spodnjih predelov mesta proti vrhu. Na ogromni razgledni terasi se pogosto odvijajo kulturni dogodki, koncerti in razstave, kar naredi izredno živahno atmosfero, zlasti ob vročih poletnih večerih.
Od tam vas le kratek sprehajalni skok ali pa lahkoten dvig z dvigalom deli še do nekoliko višje ležečega Castella. Sprehod med starimi ulicami in pogled na številne palače, med katerimi se vozijo avtomobili (?!) vas bo vrnil v neke davne, slavne čase. Nikakor ne pozabite obiskati Cattedrale di Santa Maria Assunta e Santa Cecilia, elegantne in razkošna cerkve iz 13. stoletja z veliko marmorno prižnico in kripto s plemiškimi grobovi. Če se boste sprehajali dolgo, ni vrag, da ne boste naleteli tudi na Torre dell’Elefante, apnenčast stolp iz 14. stoletja, ki je okrašen z majhnim slonom, ki ga v svoje objektive radi lovijo tudi profesionalni fotografi.
Nekoliko naju moram pograjati, naju posipati s pepelom. Očitno sva se midva kaj hitro zadovoljila z »ogledom najpomembnejšega v Cagliariju«, toda mogoče bi se, dalo iz mesta – iz perspektive turista gledano seveda – »iztisniti še vsaj nekoliko več«.
Tako pravi splet: »Rimski amfiteater, star več kot 2.000 let, je odličen primer starodavne arhitekture in nekoč prizorišče gladiatorskih bojev. Cagliari ponuja številne kulturne znamenitosti, kot sta npr. Nacionalni arheološki muzej, ki hrani dragocene artefakte iz nuraške civilizacije, in Civico Museo d’Arte Siamese, kjer lahko občudujete celo azijsko umetnost.
Mestno središče umetnosti in kulture je zastavljeno tudi v razglednem gradu, zgrajenem v 12. stoletju. Midva sva gradu s polnim imenom Castello di San Michele Cagliari pomahala le od daleč in tako baje zamudila dodatne prekrasne poglede na mesto in njegovo okolico. Nama je zaradi tega kaj žal? Je, ampak vsega se v tako kratkem času, preprosto, ne more pogledati. Morebiti nekoč drugič. 🙂
Mogoče bi si morala ogledati celo botanični vrt Orto Botanico, ki je baje odličen kraj za sprostitev in raziskovanje rastlinskih vrst iz različnih delov sveta?! Cagliari je edinstven tudi zaradi svoje bližine naravnih habitatov, kot je Laguna Molentargius, ki je dom številnim pticam, vključno z roza flamingi (plamenci). Ta naravni rezervat je odlična destinacija za ljubitelje narave in ornitologe, tudi Alenko, ki je v želji po dobri fotografiji simpatičnih plamencev skorajda oblečena skočila v slano močvirje. 🙂
SPIAGGIA DI PISCINAS JE PLAŽA S 50 METROV VISOKIMI SIPINAMI
Toliko od mene o Cagliariju, glavnem mestu Sardinije, ostalo si, prosim, – po lastnih željah – poiščite sami na svetovnem spletu. Sedaj se družno premaknimo naprej, v naslednji dan, ko je bila najina osnovna destinacija ena izmed največjih sardinskih turističnih atrakcij, hkrati pa zagotovo tudi eden izmed vrhuncev najinega 14-dneva popotovanja po Sardiniji. Dame in gospodje, predstavljam vam sardinski čudež narave – Spiaggia di Piscinas, plažo, ki slovi po ekstremno visokih sipinah. Vsekakor pa uvodoma opozarjam, da to ni edina sardinska plaža, ki slovi po svojih značilnih peščenih sipinah. 🙂
Spiaggia di Piscinas leži na zahodni obali Sardinije, v območju Costa Verde (Zelena obala), od Cagliarija je oddaljena skorajda 100 kilometrov, kar pomeni vsaj dobro uro in pol tečne, že dokaj zahtevne, vožnje (tudi po dokaj strmih hribih in ozkih soteskah). Še več, zadnje kilometre boste svoj avto vozili po dokaj neprijetnem (pa vendar zlahka prevoznem) makadamu. Se sedaj že sprašujete, če je Spiaggia di Piscinas vendarle vredna tega truda? Da, da in – vsekakor – da!
Spiaggia di Piscinas je namreč s svojimi sipinami, ki znajo narasti tudi do okrog 50 metrov (!!!) – preprosto povedano – popolnoma neverjetna, fantastično »odštekana«, divja in avtentična, tudi dovolj oddaljena naravna turistična znamenitost, da se tam ravno ne tarejo nepregledne množice radovednih turistov iz vseh koncev sveta. Sva pa opazila, da se v bližnji kamp namenjajo številni, vseprisotni »avtodomarji«.
Obiskovalci ogromne plaže lahko raziskujemo območje sipin in uživamo v dolgih sprehodih po tej edinstveni pokrajini. Hoja po teh veličastnih naravnih formacijah je posebno doživetje, saj sipine ustvarjajo občutek, da ste v mini puščavi ob samem morju. Morje pri plaži Piscinas je sicer znano po svoji kristalni čistosti in ima značilno sardinsko-turkizno, modro-zeleno barvo.
Spiaggia di Piscinas je zaradi svojih dolgih plitvin idealna za kopanje in sprostitev, vendar pa je zaradi svoje lege na odprti obali zlahka izpostavljena močnejšim valovom in vetrovom, zato je priljubljena tudi med surferji in ljubitelji vodnih športov.
No, v času najinega obiska je morje »dokaj močno penasto divjalo«, zato nama je preostalo le sprehajanje in blago sončenje na visokih sipinah, ki znajo svoj majhen košček teritorija odstopiti tudi golim nudistom. Je pa potrebno vsekakor poudariti, da nama tudi brez kopanja nikakor ni bilo dolgčas, fotoaparata sta skoraj pregorela.
Območje okrog plaže Piscinas je znano tudi po svoji rudarski zgodovini. V bližini se nahajajo ostanki starih rudnikov, kjer so v preteklosti pridobivali minerale, predvsem svinec in cink. Ruševine teh rudarskih obratov in železniških tirov, ki so služili prevozu rudnin, še vedno dajejo pokrajini poseben, rahlo industrijski značaj, ki ga dopolnjujejo z naravnimi lepotami. Suha makija, zapuščeni rudarski vozički, pa umetniška inštalacija, visoke sipine, le tu in tam redek gostinski objekt in morje ustvarjajo idilično sliko, nepozabno izkušnjo Sardinije. Oh, bog, daj nam še več tako lepih destinacij in trenutkov. 🙂
PORTO FLAVIA, IZLETNIŠKI CILJ MARSIKATEREGA TURISTA
Kazalci na uri so neizprosni, na ves glas kričijo in priganjajo: Naprej! In sva – čeprav nerada – šla. Polna čudovitih vtisov sva se z avtom – ponovno – prebijala po hriboviti zahodni obali Sardinije. Toda, ko sva se vozila npr. mimo oziroma visoko nad krajem Buggerru, sva spet nezavedno vzdihovala ob lepotah pokrajine. Vmes sva dobesedno pozabila na najin potovalni načrt, toda na srečo naju je Alenkin šesti čut vendarle pripeljal točno do najinega naslednjega dnevnega etapnega cilja – do (nekdanjega rudniškega) »pristanišča« Porto Flavia.
Porto Flavia se nahaja na zahodni obali otoka, blizu kraja Masua, v provinci Iglesias, bližnja okolica velja za del nekoč bogate rudarske industrije Sardinije. Porto Flavia tako danes privablja turiste s svojo edinstveno kombinacijo industrijske dediščine, neverjetnih razgledov in slikovite pokrajine, ki vključuje dramatično strme klife in izredno slikovit otoček Pan di Zucchero (Sladkorna štruca), impozantno naravno skalno formacijo, ki nedaleč od obale iz morja v višino štrli približno 133 metrov.
Pristanišče Porto Flavia je bilo zgrajeno leta 1924 in je bil revolucionarno inženirsko delo tistega časa. Ustvaril ga je italijanski inženir Cesare Vecelli, poimenovano pa je po njegovi hčerki Flavii. Glavni namen Porto Flavie je bil olajšati transport rudnih surovin, kot so svinec, cink in srebro, ki so jih pridobivali v okoliških rudnikih. Pred tem so morali rudo mukoma prevažati z vozovi do pristanišč, kar je bilo zamudno in – predvsem – drago. Porto Flavia je ta proces radikalno pospešil in olajšal.
Nov tehnološki sistem v Porto Flavii je omogočal, da so izkopane rudnine neposredno iz rudnika naložili na ladje, ki so se zasidrale pod impresivnimi klifi. To je bilo možno zaradi dveh velikih tunelov (dolgih okrog 600 metrov), izklesanih v pečino, ki sta bila povezana z velikimi skladišči za rudo. Ladje so nato dragoceno rudo naložile prek posebnega sistema transportnih trakov, kar je bilo v tistem času izjemna tehnološka inovacija.
Rudarski tuneli so izklesani v strme apnenčaste klife nad morjem, kar daje temu kraju dramatičen in zelo spektakularen videz. Sam sem bil razmeroma razočaran, saj zaradi dokaj visokih valov turistične ladjice niso vozile. Le s plovila si lahko namreč ogledamo Porto Flavio na takšen način kot si vsekakor zasluži. Zaradi slabega vremena je bilo obiskovalcev občutno manj, posledično so tudi turistični vodniki odpovedali svoje ture po rudnikih. No, vsaj nekoliko so me potolažili dih jemajoči razgledi, ki vključujejo tako divjo, skalnato obalo kot prostrano odprto morje. Obisk Porto Flavie vsekakor iskreno priporočam.
SANT’ANTIOCO: KISLO-SLADAK NASMEH
Odličen dnevni izlet se je končal s kratkotrajnim obiskom mesteca Sant’Antioco na istoimenskem otočku, na samem jugozahodnem koncu Sardinije. Svetovni splet pravi, da je »Sant’Antioco čudovit otok (četrti največji v Italiji), ki turistom ponuja bogato zgodovino, kulturno dediščino in naravne lepote. Otok Sant’Antioco je s svojim »matičnim otokom – Sardinijo –» povezan z mostom in nasipom, kar omogoča enostaven dostop. Otok Sant’Antioco je priljubljena destinacija za tiste turiste, ki iščejo avtentično izkušnjo Sardinije, daleč stran od množičnega turizma«.
Verjetno napisano ni iz trte zvito. Midva čudovitih plaž, ki so jih pridno v reklamne namene dokumentirali profesionalni fotografi, žal, nisva spoznala. Zatorej dopuščam zelo realno možnost, da je lahko otoček Sant’Antioco, ki ima ime po svetniku, odlična dopustniška izbira. Lahko pa rečem, da je bil tudi hiter sprehod po mestu daleč od tega, da bi mu lahko dodali pridevnike, kot so npr. osupljiv, očarljiv, zanimiv. Imela sva pač občutek, da mestece Sant’Antioco ne ponuja nikakršnih posebnih presežkov.
Če se boste znašli tam, vas bodo turistični delavci opozorili predvsem na naslednje turistične zanimivosti: »1) Bazilika Sant’Antioco Martire je bila zgrajena v 5. stoletju, je ena najstarejših cerkva na Sardiniji in predstavlja čudovit primer zgodnje krščanske arhitekture. Pod cerkvijo se nahajajo katakombe, ki so bile nekoč uporabljene kot grobnice in prostor za čaščenje svetnika Antioka, zavetnika Sardinije. 2) Trdnjava – Forte Sabaudo Su Pisu Sant’Antioco Sardegna -, ki je vzpostavljena na rahli vzpetini nad mestom. 3) starodavna Fontana Romana in sedanja fontana na trgu Italia 4) Museo Archeologico “Ferruccio Barreca”, ki je poln zanimivih starih predmetov«.
In seveda plaže, ki – baje – kar kličejo po neumornem podvodnem snorkljanju. Slike na webu sicer obetajo marsikaj lepega, ampak na tokratnem sardinskem popotovanju bova otočku Sant’Antioco preprosto zaenkrat rekla adijo in se že v večernem mraku odpeljala na zaslužen nočni počitek v Cagliari. Zjutraj sva se polna novih moči odpravila na destinacijo Nora, ki je bila zame osebno eno izmed najlepših presenečenj na Sardiniji. Ampak o tem lahko berete šele v naslednjem članku. 🙂
Povezave na celoten seznam člankov o najinem potepanju po Sardiniji:
1. Sardinija – evropski Bahami (uvodne besede o Sardiniji, nekaj njenih osnovnih podatkov in temeljnih otoških značilnosti, vrhunci najinega potovanja).
2. Sardinija: Genova in nočni trajekt, razvpita – bogataška – Costa Smeralda, medvedja Roccia dell’Orso, plutovinasta Tempio Pausania in apartma.
3. Sardinija: dolgočasen Sassari, sanjska Spiaggia La Pelosa, najin grajski Castelsardo, Magdalensko otočje je – preprosto – božansko, neponovljivo.
4. Sardinija: Isola Rossa naju je prijetno presenetila, Neptunova jama in mogočna igra narave, Alghero in Bosa sta – brez kančka dvoma – prečudoviti mesteci.
5. Sardinija: surferji v S’Archittu, Tharros ni le arheološki čudež, prihod v Cagliari in spoznavanje nuraške civilizacije v Su Nuraxi v Baruminiju, murali so izredno pomemben del sardinske identitete.
6. Sardinija: Plaža Poetta in glavno mesto Cagliari, sipine neverjetnih dimenzij – Spiaggia di Piscinas, turisti obožujemo lokacijo Porto Flavia.
7. Sardinija: Nora je turistično genialna, rdeče skale Arbatax-a kličejo k fotografiranju, Baunei je pravi kozji raj, znamenita cesta Orientale Sarda se vije med oblaki.
8. Sardinija: Cala Luna – neprijetni občutki, Posada s trdnjave nudi odličen razgled, blažena plaža La Cinta, s trajektom do presenetljivo prijetnega Livorna.
9. Sardinija: na poti domov se ustaviva v Palmanovi, dodani so še odstavki o nožih in pustu, pametnem urbanizmu ter ugotovitev, da je Sardinija – nedvomno – rajski otok.
10. In dodatno še prav posebna objava: NAJLEPŠE PLAŽE NA SARDINIJI.
Ps. Fotografije: Alenka Galun, Peter Gavez in Italijanska turistična skupnost (oziroma uradno, za promocijske fotografije: Directorate-General for the Development and Promotion of Tourism). Tekst: Peter Gavez.