Compare Listings

O turistični Baranji

Baranja v srcu

V izčrpnem intervju »strokovnjak za Baranjo«, Gordan Trtanj, med drugim pove naslednje: »Živim z Baranjo, ob Baranji, za Baranjo. Baranja je užitek. Vse delam z ljubeznijo do Baranje. Najbolj dragocena in najbolj posebna stvar v Baranji so prav ljubeznivi, gostoljubni, nasmejani in velikodušni domačini.«

Baranja v srcu

Baranja je zakon. Tako vsaj meni promotor Baranje in fotograf Gordan Trtanj ter doda: »Če me vprašate o prednostih Baranje, lahko z nasmehom povem, da tega, kar boste doživeli v Baranji, zagotovo ne boste doživeli nikjer drugje.« Poglejmo podrobneje, uživajmo v dolgem intervjuju in se pripravimo na (virtualni) obisk Baranje.

1. Gordan, za začetek predlagam, da se predstavite našim bralcem na www.pag.si, slovenskemu turističnem portalu, ki je namenjen hrvaškemu turizmu.

Gordan Trtanj

Sem Gordan Trtanj, promotor Baranje, obenem tudi fotograf samouk. S promocijo Baranje se ukvarjam od leta 2016. Preko socialnih omrežij sem ustvaril svoj hashtag #Go2Baranja, zatem sem odprl tudi facebook in instagram stran z istim imenom ter tako pričel s turistično promocijo prekrasne Baranje. Na področju promocije, marketinga in oglaševanja je Baranja znatno zaostajala za preostalimi deli Hrvaške.

Tukaj sem videl svojo priložnost in možnost, da nekaj naredim. Naj poudarim, pričel sem iz čiste ničle, iskal sem pomoč, ki je nisem dobil, bil sem že povsem izčrpan, vendar sem se odločil, da ne bom odnehal. Zaradi vztrajnosti in prizadevanj imam danes svoj prepoznaven hashtag, znamko, najbolj obiskano in najbolj aktivno stran, ki promovira celotno Baranjo skozi fotografije, videe in pisne vsebine. Moj moto je enostaven: »Vse delam z ljubeznijo in v tem uživam, ne počnem vsega in izključno le zaradi materialnih koristi!«.

  1. Povejte nam kaj o svoji fotografiji in vaši fotografski ljubezni do Baranje.

Najprej bi povedal, da je to velika ljubezen do rodne zemlje – Baranje, ki so mi jo vsadili moji starši. Povezal in sam sebe sem našel prav v takem načinu dela. Dobršen delež zaslužka prihaja od drugih fotografskih poslov, kot so prireditve, poroke in krsti. Vlagal sem v promocijo Baranje, trošil lastna sredstva, da bi pritegnil čim več turistov in prikazal baranjske lepote po vsej »lepi naši« in širše.

Življenje me je tudi naučilo, da je treba vedno pomagati šibkejšim, in preko fotografij na samem začetku vsega tega, se je začelo vzbujati zanimanje ljubiteljev Baranje, baranjske pokrajine ter dobrot iz vseh delov države in diaspore (op.prev.: narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere).

Nato se je pojavil tudi interes lokalnih organizatorjev prireditev, kjer sem dvakrat razstavljal svoje fotografije. V tem celotnem procesu je še  posebej pomemben moj dolgoletni prijatelj Dorijan Elezović in lastnik PR podjetja „Redakcija“ iz Samobora, ki mi je pripravil odlične promocijske članke o Baranji in pomagal pri številnih stvareh.

  1. O Baranji smo že napisali nekakšen »uvodni« članek, upamo pa, da nam boste vi še bolj približali Baranjo in njene prebivalce. Ko beremo o Baranji, dobimo občutek, da so največji »turistični zaklad« v Baranji prav ljudje?! Kaj Baranjci mislijo sami o sebi, kaj turisti mislijo o njih?

Najbolj dragocena in najbolj posebna stvar v Baranji so prav ljubeznivi, gostoljubni, nasmejani in velikodušni domačini. Svoje drage goste bodo pogostili in jim namenili pozornost, jih pričakali z domačimi aperitivi in dobrotami ter jih zatem, ko se bodo namestili in odpočili od naporne poti,  usmerili na točke, vredne ogleda in obiska. Kot povsod drugod, tudi tu pri ljudeh obstaja tista mala doza ljubosumja, zavisti in ogovarjanja, smo pa ljudje tudi »sosedje« in če je potrebno, pristopimo in ponudimo roko v pomoč.

Kaj Baranjci mislijo o turizmu? Mislim, da na to najbolje odgovori primer, kako lahko skupina entuziastov naredi nekaj dobrega, kar dokazuje tudi vasica Karanac. Karanac je postal popularen zaradi treh družin, ki so se doselile in kupile hiše, posestva in naredile zgodbo, ki jo s svojo blagovno znamko gradijo še danes. V starinskem videzu so uredili dvorišča, vrtičke in hiše, s tem pa se ukvarjajo že približno 18 let.

  1. Kateri so največji problemi ljudi v Baranji? Se izseljujejo kot v Slavoniji? In kaj so največje prednosti življenja v Baranji? Kateri so še neizkoriščeni aduti Baranje?

Ko govorimo o problemih, bi najprej omenil pomanjkanje delovnih mest, glede na to, da smo pokrajina, ki nima velike tovarne – na srečo, saj nam tako narava ostaja nedotaknjena. Večina mladih vidi edini način za eksistenco in službo nekje zunaj države. To ni tako drastično kot v Slavoniji, saj ima občina Kneževi Vinogradi 15.000 hektarjev plodne in obdelovalne zemlje ter je največja občina v Republiki Hrvaški na področju  kmetijstva.  Pri nas sta tako kmetijstvo in turizem prevladujoči panogi in ljudje živijo od tega.

Če me vprašate o prednostih Baranje, lahko z nasmehom povem, da tega, kar boste doživeli v Baranji, zagotovo ne boste doživeli nikjer drugje. Največji luksuz je imeti prečudovito floro in favno, ki ju lahko doživite vsak dan, saj Baranja ni velika – v kakih dveh urah jo lahko z avtomobilom celo obidete, s krajšimi postanki na najboljših lokacijah. Med obiskom lahko kupite tudi domače izdelke kot so suhomesnate dobrote, sir, zelenjavo, sadje, drobno papriko, med, žganje, eko-izdelke in še veliko tega pri lokalnih proizvajalcih (OPG – družinsko kmetijsko podjetje).

Adut baranjskega turizma je vsekakor to, kar ljudje še dandanes počnejo z veliko ljubezni ter kot družinski posel. Baranja ima vsega dva hotela  (Patrija v Belem Manastiru in Lug v Lugu), vse ostalo so, kot sem že omenil, mala družinska gospodarstva ali posesti, kjer je resnično idilično in jih je prekrasno obiskati, je pa še dosti možnosti za napredek.

Predvsem bi rekel, da manjka enotnosti v poslovnem smislu – vsak dela individualno. To je do neke mere sicer dobro, vendar pa je za napredek in boljše rezultate celotne skupnosti potrebna ena močna turistična skupnost, ki bi stala za najemodajalci, gostinskimi objekti in malimi družinskimi gospodarstvi ter jim pomagala pri problemih, ki jih težijo.  Potrebno je promovirati Baranjo v celoti  – “vsi za enega, eden za vse”.

Sedaj pa je vse prepuščeno posameznikom. Baranja je imela v letu 2019 kar 40.000 nočitev, kar je veliko, je pa lahko in tudi mora biti boljše. Pogosto sem v stiku z direktorico  Renato Forjan iz Turistične skupnosti  Bilje, ki je ustvarila odličnih 23.0000 nočitev.  Žal bo leto 2020 znatno slabše, vendar ni potrebno biti pesimističen in širiti negativizma, saj se to, kar se dogaja, ne dogaja le nam, temveč vsem.

  1. Baranja je mešanica narodov, kako se to vidi (če sploh se)? Kako lahko to vidi turist?

Multietničnost in multinacionalnost je pri nas nekaj povsem običajnega.  Pravzaprav si upam trditi, da je to naša velika prednost. Običaji  in tradicija se ohranjajo preko kulturno-umetniških društev (KUD), ki tudi nastopajo in organizirajo prireditve v svojih krajih. Omenil bi nekaj prireditev, po katerih je Baranja poznana in prepoznavna ter bi lahko bile turistom, ki bi prišli v Baranjo, zanimive za ogled. Najbolj zanimivi bi bili Duboševica – Baranjski Bečarac in Varadarac – Kokošuter ali Bilje – Etno srečanja.

  1. Gordan, sedaj pa se osredotočiva na sam turizem v Baranji. Imate za, recimo slovenskega turista, če bi prišel v Baranjo, morda kakšen predlog, katera so vaša priporočila, kaj naj počne in kaj si naj obvezno ogleda? Katere vasi priporočate turistu za obisk in zakaj prav njih?

Veseli me, da imam priložnost govoriti tudi o tem, kar je zame zelo pomembno in o tem, s čimer se ukvarjam. Najprej naj povem, da Baranja nudi resnično veliko, ko jo boste obiskali, se boste želeli ponovno vrniti in uživati v njeni lepoti, počitku za dušo in dobrotah eno- in gastro ponudbe.

Omenim naj občini Kneževi Vinogradi in Bilje, ki sta še posebej prepoznali potenciale kontinentalnega turizma in vložili znatna sredstva v prireditve, dodatne vsebine za obiskovalce in druge oblike promocije, da bi postal turizem v Baranji prepoznaven in cenjen.

Prepričan sem, da bodo gostje na mestih, ki jih priporočam, cenjeni in maksimalno zadovoljni s storitvijo ter da se bodo dobro počutili. Zato bi priporočil najbolj znano mesto, ki se nahaja v osrčju Baranje.

Etno selo Karanac

Na južnem pobočju vinorodnega Banovega hriba in občine Kneževi vinogradi se nahaja vas Karanac – zaščitena kot Etno vas Karanac in to z razlogom. To je najboljša destinacija za namestitev gostov – kar lahko potrdijo vsi tisti, ki so tu že bili in se vedno vračajo.

PP Kopački Rit

Evropska Amazonka, kakor so jo poimenovali tisti, ki so imeli priložnost uživati v njenih čarih, ponuja mir za dušo in telo. Tukaj lahko uživate v razgledih, pa tudi zvočnem doživetju narave. Tu je bogata ponudba izletov (plačilo) in ogledov PP Kopačkega Rita ob spremstvu vodiča ali raziskovanje v privatni izvedbi in sprehajanje, vožnja s kolesom ali avtomobilom po Tikveškem gozdu ali Zlati gredi.

Zmajevac

Slikovito mesto in vinska prestolnica Baranje in Hrvaške.  Znano je po legendi o Rdeči Marti,  etnični in religijski multikulturnosti, rustikalni arhitekturi svojih gatorjev (to so očarljive in simpatične hiške, zgrajene pred več kot 100 leti, bolj znane pod imenom »gatori«), ki so nanizane ena ob drugo. V Gatorih lahko najdete tudi vrhunsko Baranjsko restavracijo Josić. prepoznavno po svoji ureditvi, toplem in prijetnem ambientu ter po domači avtohtoni kuhinji in lastnem vinu. Tukaj je tudi vinoteka, v kateri so zbrana vsa vina baranjskega vinorodnega področja. Oaza za čisti hedonizem.

Batina

Batina je mesto, za katerega lahko rečemo, da je to tam, “kjer Donava poljublja nebo”. Nahaja se ob Donavi in nudi razgled na Madžarsko in Vojvodino, tu pa je tudi Zeleni otok, znano kopališče.

Batinska bitka je tudi sijajna zgodovinska zgodba, navdušil pa vas bo tudi impresivno velik spomenik Julke. To mesto na samem koncu Baranje je vsako leto tudi kraj moto srečanja, tako je Batina še posebej priljubljena med motoristi.

Draž

Draž je plaža, ki je med kopalno sezono znana kot “Baranjski Maldivi”. Na njej je mini bar in kratko sprehajališče z mostičkom preko vode, peščena plaža in pomol, s katerega se najhrabrejši odločajo za skoke v vodo. Najdemo tudi različne vsebine za prijetno, zabavno in rekreativno bivanje. Velike peščene plaže trenutno turisti še niso odkrili, uvrščamo pa jo med najlepše in najbolj obiskane naravne izletniške točke, saj si to tudi  zasluži.

Kneževo

Še en biser, ki mi je še posebej pri srcu in ki pripoveduje neko svojo zgodbo iz starih časov. Tu je oaza zelenila, park Marije Kristine s prelepo arhitekturo in ki priča o tem, kako se je nekdaj tu dobro živelo. V Kneževem je tudi dvorec, stara porodnišnica, zapuščena restavracija, kino, sakralna arhitektura.

  1. Pri nekaterih vprašanjih bom sedaj še bolj konkreten. Povejte nam, na primer, ali se dvorci obnavljajo, kdaj bodo popolnoma pripravljeni za turiste? Ali se lahko v njih prespi? Kateri dvorci so v Baranji najbolj zanimivi?

Pohvalimo se lahko s štirimi dvorci: Dvorec Eugen Savojski, Dvorec Esterhazy v Dardi, Dvorec Tikveš (bolj znan kot Titov dvorec), Dvorec Kneževo (sedanji Arhiv Belje). Na veliko žalost pa sta dva zapuščena, eden pa služi kot arhiv Belja. Titov dvorec se obnavlja, ne kot namestitev, pač pa kot učni center. Že leta se govori o pričetku obnov, vlaganj, vendar bi si takšni zakladi zaslužili kaj več od le govorov o obnovi, potegniti bi bilo treba konkretne poteze. Dvorec Esterhazy v Dardi je v najslabšem stanju. Upam, da se bo v doglednem času kaj spremenilo.

  1. Če bi želeli prespati v Baranji, kje bi nam priporočili? Če bi želeli kaj dobrega (in cenovno ugodnega) pojesti, kaj predlagate? Kakšno je nočno življenje v Baranji? Kako se veselijo in zabavajo mladi?

Kot sem že omenil, priporočilo za namestitev številka ena je Karanac, zaščiten tudi kot „Etno selo“. Omenil bom še nekaj najbolj zanimivih:

Avtohtono kmetijsko gospodarstvo Sklepić nudi izrazit stik z vaškim okoljem, gost doživlja vonjave in zvoke. Panonska hiša je iz leta 1910, najpomembnejša stvar, na katero opozori gostitelj, pa je: „Delamo z ljubeznijo in ni nam pomembna zasedenost, niti da pridejo gosti »za vsako ceno«. Naš cilj je, da odidejo zadovoljni in tako tudi mi ostanemo zadovoljni.« Kvaliteto je prepoznala tudi tuja ameriška agencija, s katero imajo sklenjeno pogodbo.

Ivica i Marica  

Kmetijsko gospodarstvo v srcu Baranje, ob vznožju Banovega hriba, spaja tradicijo in vse tisto, kar sodobni gost želi. Ob domačih živalih – kokoši, pujsi, konji, psi, race, je tudi domača hrana, kolesa, vožnja s kočijo. Prvenstveno ponujajo domače vzdušje, vsakega gosta pričakajo s kozarčkom domačega žganja in toplimi besedami.  “Pridete kot gost, odidete pa kot prijatelj.”

Posestvo „Trije modreci“ datira v leto 1874. Za vaše bivanje so ga renovirali v prelepo urejeni kmečki okolici. Je zelo prostrano, absolutni mir in  spokojnost, ki preveva to vasico, pa vas bosta prestavila v neko povsem drugo dimenzijo zasluženega dopusta.

Vaško gospodarstvo „Babičine čarovnije“, je z željo, da pričara trenutek preteklosti in toplino nekdanjih domov, opremilo apartmaje z originalnimi predmeti, detajli iz starih kmetij, ki so na voljo za uporabo vsem ljubiteljem domačega in naravnega.

„Sobe Pri Baju“

Prekrasno urejen ambient, udobna namestitev ter izjemno bogat in okusen zajtrk, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Zmajevac

Na Zmajevac je vezana tudi srednjeveška legenda o lastnici, rdečelasi dekli Marti, ki je naredila samomor, ko se je vrgla s stene v prepad. Priporočam lahko kmečko počitniško hišo „Zajec“ . Nahaja se v surduku, kjer imate popoln mir, ponudijo pa vam lahko šest lepo urejenih apartmajev in degustacijsko sobo z lastnimi vini. Lastnica Zajca vas bo z veseljem popeljala naokoli in vam razkazala baranjske lepote, če bo le utegnila.

Etno hiša Martinov

Poleg namestitve, kjer imajo kapacitete 6 + 1, je zanimiv podatek tudi ta, da nudijo vožnjo s čolnom in kanuji po Donavi in imajo svojo lastno proizvodnjo vina Martinov, kjer pridelujejo Graševino, Frankinjo, Sauvignon, Rose, Cabernet Sauvignon. V začetku leta 2020 so v Zmajevcu odprli restavrirane počitniške hiše „Oaza miru“. Njihova posebnost je, da so to 150 – 200 let stari gatori.

Če sodite med ljubitelje lova ali ribolova ali med tiste, ki si želijo osamo globoko v gozdu, kjer prevladuje mir, tišina in nič drugega razen ščebeta ptic in zvokov živali, potem sta za vas kot nalašč Lovska hiša Monjoroš ali Zlata Greda.

Ob  “Evropski Amazonki” se nahaja nekdanje ribiško mesto Kopačevo. Nekdaj so živeli od rib, v vasi pa je bilo 200 ribičev. Priporočim lahko posestvo Dokić,  kjer so štiri počitniške hišice. Ob njih je izletniška točka, parking, dvorišče in žar.

Apartmani Kopačevo vam na svojem posestvu nudijo tudi pogled na jezero s pomolom za ribarjenje, sproščanje ob kavici ali kozarcu vina. Imajo pa tudi bogat nabor vsebin za vodne športe, okolica je prav tako idealna za uživanje v kolesarjenju, vožnji s kanujem ali ribolovu.

Posestvo „Didin konak“ (Dedkova prenočišča) je v vasi, oddaljeni 10 km iz Osijeka in približno 5 km iz centra Bilja. Je izven glavnih prometnic ter diha v miru in spokoju. Na posestvu je mir in tišina, sliši pa se ščebet ptic, saj je Kopački Rit oddaljen le 50 metrov. Tukaj se zdi družinski vikend preprosto popoln.

Priporočilo za top tri restavracije:

Kar se tiče restavracij in cen, tu ni nekih velikih razlik. So precej izenačene, tako, da priporočam pokušino avtohtonih dobrot in specialitet v Restavraciji „Josić“. Tu se združita enkraten užitek pokušine dobrot s pogledom na vinsko klet, značilno samo za njih. V Restavracijo Josić se vračajo vsi, ki so vanjo že kdaj stopili.

Nudijo vam okuse tradicionalne baranjske kuhinje s poudarkom na vrhunski kvaliteti vseh pripravljenih jedi. Restavracija je tradicionalna z dragocenimi dodatki sodobnih trendov. Izbirate lahko med rečnimi ribjimi specialitetami, kot so perkelti, paprikaši, prekajene ribe ter mesne jedi in divjačino, pripravljene na žaru z lesnim ogljem. Pripravo nekaterih jedi, na primer paprikaš in šaran lahko gosti spremljajo na odprtem ognju v restavraciji. Že leta pa za vzdušje med vikendi in prazniki  skrbi najboljši tamburaški sestav »Panonika«.

Restavracija „Darocz“ se nahaja v centru vasi pred kipom petelina – mestnega zaščitnika. Ponuja tradicionalne baranjske jedi, kar pomeni mešanico madžarsko-hrvaške kuhinje. Od jedi naj izpostavim petelinji perkelt (simbol mesta je petelin) , telečje zvitke na madžarski način, polnjeno raco ter velik izbor rečnih rib in divjačine.

„Baranjska kuća“ je družinska restavracija, urejena v tradicionalnem rustikalnem stilu. Ob restavraciji, v kateri so obudili stare in že malce pozabljene recepte, je oživela tudi tradicija z izgradnjo zemeljskih krušnih peči, na dvorišču pa je tudi ulica pozabljenega časa s starimi obrtmi. V vseh restavracijah ob petkih in sobotah vzdušje lepša tamburaška glasba.

  1. Ko smo v Baranji, moramo obiskati tudi nekatere vinske kleti. Pomagajte nam jih izbrati.

Moje osebno priporočilo za obisk Baranje bi bile prav vinske kleti. Če pa nimate možnosti, da jih obiščete vseh pet naenkrat, potem izberite eno za drugo in obiščite Baranjo večkrat.

Vinska klet Josić

Družina Josić je leta  1999 v Zmajevcu kupila svojo vinsko klet iz leta 1935. Obnovili so jo tako, da so obdržali tradicionalni videz kleti in jo opremili s sodobno tehnologijo. Kupili so tudi 1,6 hektarjev starih nasadov, danes jih obdelujejo 24. Kvalitetna vina Josićevih se proizvajajo iz avtentičnih baranjskih sort grozdja, ki izvirajo iz njihovih vinogradov na Banovi kosi. Namesto klasičnih nalepk, so na svojih etiketah dali prostor redkim in ogroženim pticam, po katerih je Baranja in ta kraj znan. V sklopu vinarije je tudi degustacijski prostor, kjer lahko pokušate in kupite vina, katera pridelujejo, kot so: Sauvignon, Cabernet Sauvignon, Rose, Baranjski Šiler, Cuvee Superior, Chardonnay, Chardonnay Superior, Graševina, Graševina Superior, Sivi Pinot Superior, Beli Pinot Superior, Cabarnet Franck Superior…

Vinska klet Szabo

Družina Szabó iz Karanca ima dolgoletno tradicijo vinogradništva in vinarstva. Njihovi vinogradi se nahajajo na zelo privlačni lokaciji južnega dela Banske kose. Trta je bila v družini vedno prisotna, pa tudi vino. Klet Szabó ima trenutno v lasti 4,5 hektarjev trte. Ponujajo vrhunska in kvalitetna vina zaščitenega geografskega porekla, kot so: Graševina, Sauvignon Blanc, Pinot Blanc, Traminac, Muškat Otonel, Rosé, Cabernet Franc, Cabernet Sauvignon, Frankinja in Merlot. Dekleta so se po končani fakulteti počasi vključevale v družinski posel.

Konec leta 2015 so odprli degustacijski del s kapaciteto do 56 gostov v Karancu, na dvorišču njihove, več kot 100 let stare, družinske hiše. Novo degustacijsko sobo so zgradili na mestu starega hleva, in jo v šali imenujejo tudi »vinski hlev«. Leta 2016 so dobili posebno priznanje »Sončnico kmečkega  turizma Hrvaške« v kategoriji vinskega turizma. Družinski grb iz leta 1633 in madžarske narodne vezenine  iz hrvaškega dela Baranje sta postala njuna zaščitna znamka, po kateri so prepoznani na trgu Hrvaške in Madžarske.

Družinska klet Kolar se nahaja na vinski cesti v Suzi. Ima dve kleti, vkopani v zemljo – gatorja. Obdelujejo 11 hektarjev vinogradov, letna proizvodnja vina je okoli 60.000 litrov različnih sort: Zeleni Silvanec, Dišeči Traminec, Cabernet Sauvignon, Rose, Frankinja, Chardonnay, Graševina, Sauvignon Blanc, Renski Rizling, Beli Pinot, Sivi Pinot…V sklopu vinarne so tudi degustacijska soba, restavracija in sobe za namestitev gostov, na drugi strani cesti nasproti svoje vinarije pa imajo še čudovit kamp »Solza Baranje«, s kapaciteto do 30 oseb.

Vinska klet Kalezić ima 18,6 hektarjev vinogradov z nasadi 10 vrst grozdja in preko 20 različnih vin. Letno proizvedejo okoli 120.000 litrov vina, vsa so ekološke (organske) proizvodnje, brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, vse je certificirano, na kar so zelo ponosni. Seveda lahko pokusite ter, če vam je všeč, tudi kupite, kaj iz bogate ponudbe različnih vin: Cabernet Sauvignon, Črni Pinot, Graševina, Renski Rizling, Sivi Pinot, Chardonnay, Beli Pinot, Traminec, Sauvignon, Rose iz Frankinje.

Vinska klet Belje je ena od najbolj sodobnih vinskih kleti v regiji. Nahaja se v središču vinogradov, obdelujejo jih 650 hektarjev. Klet Belje so vkopali v hrib že pred 5. stoletjem, v centru Kneževih Vinogradov. To fantastično posestvo za svojimi masivnimi in težkimi vrati skriva tri nadstropja dolgih hodnikov, napolnjenih s sodi iz najboljšega slavonskega hrasta. Beljska klet je največja in najbolj impozantna vinska klet v Baranji, pa tudi v celotni regiji, kjer se vinske kleti imenujejo gatori. Resnično delujejo veličastno in popolno. Obiski kleti pod strokovnim vodstvom so organizirani vsako uro, tako za skupine kot individualne goste.

  1. Slovenci radi kolesarimo in se na sploh ukvarjamo s športom. Kakšno je stanje na tem področju in katera so vaša priporočila?

Za tiste, ki imajo radi rekreacijo ter aktivnost na dopustu, lahko rečem, da ima Baranja izvrstne pogoje za kolesarjenje. Ni preveč hribovita in ima nepozabno pokrajino.

Vsebine za rekreativce so različne glede na letni čas. Poleti imajo v ŠRC Kneževi Vinogradi odprt olimpijski bazen z velikim toboganom, mali otroški bazen, odbojkarsko igrišče na pesku, veslanje, zorbing žoge, nogometni stadion in urejeno sprehajališče okrog ribnika.

Zlata greda ima vse leto med vikendi odprt adrenalinski park (ki ga lahko ob najavi obiščete tudi med tednom).

V Kopačkem Ritu nudijo organizirano vožnjo s čolnom ob spremstvu vodiča, tu je tudi sprehajališče preko mostičkov v dolžini 2.550 metrov.

Vsak obiskovalec Baranje bi se moral popeljati po Vinski cesti na razgledišče Belje, saj je vožnja skozi vinograde posebno doživetje. Tu se je potrebno ustaviti in fotografirati.

Če ste ljubitelj adrenalina, vam Karanac ponuja tudi paintball, vožnjo s štirikolesniki, off road terenci, lahko pa greste tudi na fotosafari ali raziščete Baranjo s timom Go2Baranja.

Atraktiven je tudi športni ribolov na Dravi, Donavi ali Topoljskem Donavcu.

Veliko je vsega, Baranja lahko ponudi ogromno, zato pridite in jo raziščite. Če pa se vam kaj zalomi, me lahko vedno pokličete, z veseljem bom pomagal.

  1. Kateri so najboljši meseci za obisk Baranje? Poleti je verjetno zelo vroče. Katere so prireditve, ki bi lahko bile zanimive tudi nam, tujim turistom?

Vsak letni čas ima svoje prednosti in čare, tako, da lahko turisti, ki pridejo v kateremkoli obdobju leta, vidijo nekaj zanimivega in odnesejo s seboj lepe spomine iz Baranje. Meni osebno sta najljubši zima in pomlad. Zima, seveda, ko je sneg, in pomlad, saj povsod nabrekajo popki, vse se obarva zeleno, takrat se prebuja narava. Poletje prinese prve negativne stvari, to so komarji, ki jih nikakor ne smemo pozabiti omeniti in potem prispe še prekrasna jesen.

Od prireditev in dogodkov moram omeniti naslednje:

 Vinski maraton, Zmajevac

Namen Vinskega maratona je, da obiskovalci spoznajo naše mestece, običaje, turistično ponudbo, Ta prireditev je odlična tudi za promocijo vinskih cest.

Ribiški dnevi, Kopačevo

Najbolj znano ribiško mesto v celinski Hrvaški slavi svojo stoletno tradicijo, seveda ne manjka ribjih specialitet, koncertov, domačih izdelkov, tekmovanj in posebnih akcij za obisk Kopačkega Rita.

Gator fest, Zmajevac

Festival dobrega vina, na katerem je vsako leto prisotnih vse več vinarjev in vzorcev, v sklopu Gatorjev pa je tudi Wine&Walk, rekreativno pohajkovanje po baranjskih gričih, po poti, dolgi cca. 12 km, ki vas popelje skozi nepregledne vinograde, polja, gozdove in surduke (vinske ulice). Na poti je 12 točk, na katerih vas pričakujejo znani baranjski vinarji.

Ocvirkov fest, Karanac

Tekmovanje v pripravi (topljenju) ocvirkov privablja iz leta v leto več mojstrov ocvirkov iz Baranje in okolice. Prireditev poteka na planjavi pri katoliški cerkvi (tako kot vsi ostali karanski sejmi in privablja vse več ljudi, ki prihajajo organizirano, da bi pokusili in kupili sveže, tople in hrustljave ocvirke.

V Baranji boste skozi vse leto naleteli tudi na različne prireditve in dogodke:

januar: Vinceška v baranjskem vinogorju (Kneževi Vinogradi, Zmajevac, Suza, Batina, Draž, Gajić)

februar: Kokošuter, Vardarac / vožnje s kočijo, Popovac

marec: Buše, Baranjsko Petrovo Selo

april: Princesino prekajevanje /pomladni sejem, Karanac

maj: Baranjski bečarac, Duoševica /Dvorišče babice Katice, Kopačevo /Praznik dela, Kneževi Vinogradi

junij:  Etno srečanja, Bilje / Gator fest / Wine & walk, Zmajevac  /  Paprika fest, Lug

julij: Akademija blata, Karanac / Slamaland – Bilje / Fišijada v Kneževih Vinogradih / Tardafest,   Darda

avgust: Motoriada, Batina / Srečanje pustarašev, Mirkovac / Fišijada Karanac

september:  Vinski maraton, Zmajevac / Dnevi dvorca Eugena Savojskega, Bilje

oktober: Svečane trgatve, Suza

november:. Zimski sejem, Karanac

december: Knežev Advent, Kneževi Vinogradi / Advent bez elektrike, Bilje

  1. Sedaj vam bom nanizal nekaj besed, vi pa iz njih sestavite nekaj stavkov. To so: kulen, lov in ribolov, vino, OPG (družinsko kmetijsko gospodarstvo),  bečarac, konj.

Kulen – poslastica iz najboljšega mesa, blaga in pekoča.

Lov – reprezentativno lovišče Tikveš.

Ribolov – Donava, Monjoroš, Zlata Greda, Topoljski  Dunavac ali Biljsko jezero – raj za ribiče.

Vino – Baranja je mati vina, če imate radi vino, boste imeli radi  tudi Baranjo.

OPG – Pridne roke, gostoljubnost, domačnost,  toplina,  raznolikost in bogastvo baranjskega turizma.

Bečarac – tradicionalna pesem, ki te zasvoji  in vsebuje tudi kakšno prostaško besedo.

Konj – Nežno in plemenito bitje – tako kot Baranjci.

  1. Za konec pa nam, Gordan, povejte kaj še sami, o čemer vas nismo vprašali, čemur nismo namenili dovolj pozornosti, pa bi morali… in morda še vaše sporočilo slovenskim bralcem….

Omenil bi rad še barvito zgodbo o starem Mlinu v Suzi, ki je dragocen primerek industrijske arhitekture svojega časa. S svojo lepoto in velikostjo ter predvsem okrašenim secesijskim pročeljem je edinstven na Hrvaškem. Danes je v njem keramičarska delavnica in galerija gospoda Asztalosa, v kateri lahko najdete čarovnijo s lončarskega kolesa in druga ročna dela tega umetnika.

V Karancu je tudi obrt „Farma”, kjer izdelujejo etno spominke. Najdete lahko različne ročno izdelane predmete, kot so miniature podeželskih stanovanj in replike predmetov, vezanih na tradicionalno vaško življenje. Vsi spominki so ročne izdelani in naravnih materialov.

OPG „Petar Dobrovac“ na vhodu v Kneževe Vinograde – njihova tradicionalna proizvodnja kulena nas vrača v davno leto 1905, ko je Geza Borbaš v Karancu pričel s proizvodnjo baranjskega kulena. Razmerje med mesom in izbranimi začimbami pri proizvodnji kulena je del večstoletnega recepta, ki se v družini Dobrovac prenaša iz roda v rod in zaradi katere je tako posebna gurmanska specialiteta.  Poleg kulena lahko kupite še domače klobasice, šunko ter slanino.

Ekogospodarstvo „Orlov put“ na vhodu v Bilje izžareva posebno mirnost in svojim gostom nudi ekološko sadje, zelenjavo, zelišča in domače živali. Pohvalijo se lahko s številnimi priznanji.

Rad bi se še zahvalil in obenem pohvali Maria Jukića, entuziasta, ki pripravlja sijajne zgodbe  o Baranji in je njen velik ljubitelj. Prav tako tudi fotografe, ki so bili in so še del projekta, to pa sta fotografa Lenko Kurtek in Mario Đukić ter snemalec Marko Torić. Nesebično namenjajo svoj čas, da lahko z vami delijo fotografije, ki si jih lahko ogledate v galeriji in na naših družbenih omrežjih.

Vsi tisti, ki se še niso odločili ali priti v Baranjo ali ne, se mi lahko oglasijo preko družabnega omrežja  Go2Baranja in, če bo potrebno, bom za njih pripravil posebne aranžmaje, da se bodo lahko nato vrnili domov s polnim srcem spominov na obisk v Baranji.  Vsi obiskovalci, ki boste prišli (če uporabljate socialna omrežja), ste vabljeni, da uporabite tudi #Go2Baranja, da se boste lahko našli tudi v naši knjižnici fotografij.

Ps. Portal www.pag.si se zahvaljuje Gordanu Trtanju in »njegovi ekipi« za fotografije.  Prebereš lahko tudi naš tekst Baranja, mistična ravnica.

Sorodni članki

Sandro Puncet, lovec na nevihte in strele

Nevihte, neurja, strele, zračni vrtinci in trombe, ognjeni plameni, grozeči oblaki – to je strašljiva moč narave, ki jo v težkih vremenskih razmerah ovekovečajo prav posebni fotografi. In Sandro Puncet, ki si neizmerno želi v ZDA v lov na tornade, je zagotovo med njimi.

Nadaljujte z branjem

Outdoors Croatia, navdušujoče video razglednice

Avanturist, športni navdušenec in fotograf Ante Tonči Fabris, ki je skozi projekt Outddors Croatia izredno uspešno združil svoji dve strasti, šport skozi video, nas že nekaj časa razveseljuje in razvaja s svojimi neverjetnimi doživetji narave.

Nadaljujte z branjem

Antonio Ivičević: Moje srce pleše

Antonio Ivičević, ki je zagnal projekt »Putni Kofer« (potovalni kovček) v intervju pove: Putni kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.