Spoznati obalo bližnjega Jadrana, vendar se ob tem – vsaj tu in tam – ne obrniti proti »celinskemu hrvaškemu vzhodu« ter okušati čarov slavonskega gostoljubja, je velika napaka. Nihče ne zna tako neizmerno ter odlično gostiti, niti domačini v obmorskih mestih, kot to znajo prebivalci slavonskih ravnic ali baranjskih kleti.
V izčrpnem intervju »strokovnjak za Baranjo«, Gordan Trtanj, med drugim pove naslednje: »Živim z Baranjo, ob Baranji, za Baranjo. Baranja je užitek. Vse delam z ljubeznijo do Baranje. Najbolj dragocena in najbolj posebna stvar v Baranji so prav ljubeznivi, gostoljubni, nasmejani in velikodušni domačini.«
Zakaj bi se turist odpravil v Baranjo? Mogoče zaradi močvirnatega naravnega parka Kopački Rit, ki je izredno bogat s ptičjim »svetom«? Mogoče zaradi »eksotičnih« baranjskih vasic (npr. Batina, Draž, Zmajevac, Karanac)? Raztresenih dvorcev? Idiličnih porečij Drave in Donave? Sproščujočega ribolova in adrenalinskega lova? Vinskih kleti z odličnimi vini in turističnih kmetij z odlično hrano? Gostoljubnih ljudi?