»Nepozabna gostoljubnost, nedotaknjena narava in kulinarična tradicija«
5 idej za aktivne počitnice v Slavoniji in Baranji
Spoznati obalo bližnjega Jadrana, vendar se ob tem – vsaj tu in tam – ne obrniti proti »celinskemu hrvaškemu vzhodu« ter okušati čarov slavonskega gostoljubja, je velika napaka. Nihče ne zna tako neizmerno ter odlično gostiti, niti domačini v obmorskih mestih, kot to znajo prebivalci slavonskih ravnic ali baranjskih kleti.
Slavonija in Baranja sta regiji, ki krasita vzhod Hrvaške, sta neodkriti zaklad neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine. Obe regiji slovita tudi po svoji izraziti gostoljubnosti, kulinarična tradicija v teh krajih je – preprosto – odlična. Slavonija je omejena s tremi rekami – Dravo na severu, Savo na jugu in Donavo na vzhodu, ter se začne nekje pri Papuku – gori, na kateri raste četrtina vseh rastlinskih vrst Hrvaške. Prav tukaj bomo začeli svoje potovanje po Slavoniji in Baranji, do destinacij, ki obljubljajo nepozabne izlete, aktivne dogodivščine.
1. Geopark Papuk
Leta 1999 je bil Papuk razglašen za naravni park, leta 2007 pa je postal prvi geopark na Hrvaškem, del svetovne mreže območij posebne geološke pomembnosti za razumevanje geološke zgodovine planeta Zemlje. Pred 10 milijoni leti je bil Papuk eden redkih otokov v Panonskem morju. Danes je bogat s fosilnimi ostanki, starost kamnin na tej 953 metrov visoki gori pa sega približno 400 milijonov let v preteklost. Papuk je edina lokacija na Hrvaškem, kjer lahko najdemo kamnine iz vseh geoloških obdobij planeta Zemlje.
96 odstotkov Papuka je prekrito z gosto gozdno pokrajino, v kateri raste približno 1.300 vrst rastlin, od tega je 102 ogroženih. Tudi živalske vrste so na območju Papuka številne, skoraj vse evropske manjše sesalce najdemo tukaj. Ti se seveda izogibajo ljudem, pa nič zato. Papuk prečkajo številne pohodne poti, ki nas vodijo skozi pragozd, kjer petje ptic ne pojenja, medtem ko se sonce le stežka prebija skozi čipkaste zelene krošnje.
Sedem srednjeveških utrdb krasi griče znotraj parka Papuk, poleg tega je tukaj, po mnogih mnenjih, najlepši planinski dom v Hrvaški – Jankovac, ki se nahaja nedaleč stran od istoimenskega slapu, povezanega s poučno potjo, prilagojeno tudi najmlajšim. V park Papuk lahko vstopimo iz Voćina, kjer se nahaja multimedijski Geo info center Papuk, ali iz kraja Velike, 12 kilometrov severno od Požege, kjer si lahko privoščimo vznemirjenje adrenalinskega parka Duboka ali preživimo nepozabne ure v bazenih Shhhuma Aquaparka.
Uradna spletna stran: https://www.pp-papuk.hr.
Namestitev, glej tudi: https://www.obmorju.si/apartmaji/pozega.
2. Otočki virovi in Spačvanska šuma
Obstaja kakšna povezava med parlamentom v Budimpešti in mestno hišo na Dunaju ter Slavonijo? Seveda obstaja, obe slavni evropski zgradbi sta zgrajeni tudi s pomočjo slavonskega hrasta, ki je slaven zaradi svoje pregovorne vzdržljivosti. Danes imajo slavonski gozdovi, seveda, več ekološkega kot arhitekturnega vpliva, saj se prav tu nahaja največja avtohtona evropska skupnost hrasta.
Spačvanska šuma se razteza na površini 51.592 hektarjev, približno 20 kilometrov južno od Vinkovcev. Nekatera drevesa v Spačvanski šumi (»Spačvanskem gozdu«) so stara več kot 400 let. To območje imenujemo tudi Spačvanski bazen, saj je močvirnato, kar je zelo pomembno za rast hrastovih gozdov, katerih odrasle rastline lahko spijejo tudi do 190 litrov vode na dan in dosežejo višino celo do 50 metrov ter imajo povprečen premer 2,5 metra.
Na vhodu v Spačvanski bazen se nahajajo t.i. »Otočki virovi«. To je naravni fenomen, ki še danes ni popolnoma razložen, razjasnjen. Mistika, ki ga obdaja, samo dodaja bonus vsem naravnim čarom, ki jih s ponosom kaže svojim obiskovalcem v izobraževalnem centru, na poučnih pohodnih, veslaških in kolesarskih poteh.
V kraljestvu zelenja, pod gostimi krošnjami hrastov, so Otočki virovi neusahljiv vir vode. S svojimi bazeni vode, ki se igrajo z rekami Spačvo, Bosutom in Savo, neprestano spreminjajo svoje tokove in obliko. Otočki virovi, v svojih številnih vodnih oblikah, prav nikoli ne ostajajo brez vode, zato žejnim hrastom – dan za dnevom – podarjajo življenje.
Otočki virovi so dolgi okrog 18 kilometrov, široki pa do 100 metrov. Tu se lahko peljemo s kanujem, obiščemo Virgrad, srednjeveško najdišče, skrito globoko v spačvanski šumi, uživamo v dolgih sprehodih in kolesarskih poteh, ki razkrivajo naravno čarovnijo tega kraja. Restavracija na Virovima bo zadovoljila gurmansko radovednost o edinstvenosti bogate, razkošne slavonske kuhinje, utemeljene predvsem na lovski in ribiški tradiciji.
Uradna spletna stran: https://virovi.hr.
Namestitev: https://www.obmorju.si/apartmaji/vinkovci.
3. Iločka vinska cesta
Na skrajni vzhodni točki Hrvaške stoji Ilok, slikovito mestece, ki se dviga nad obalo mogočne Donave. Ilok je obdan z obrobjem Fruške gore in neskončnimi vinogradi. Zgodovina Iloka je bogata in burna – srednjeveško jedro mesta je – v svojem bistvu – nekdanja vojaška trdnjava. Gospodarska tradicija Iloka je od nekdaj temeljila na vinogradništvu in vinu – s sorto traminca, ki izvira iz zlatih iloških kleti.
Več kot dve tisočletji se na teh območjih pridelujejo vrhunska vina nepozabnih arom in okusov. Rezultat tega so kleti v vsaki ulici v mestu, vinogradi in degustacijske sobe na vsakem okolnem griču. Stare iloške kleti v srednjeveškem jedru segajo vse do 15. stoletja, v čas vojvode Nikole Iloškega, kasneje pa knežje družine Odescalchi, v njihovem nekdanjem dvorcu danes domuje Muzej mesta Ilok.
Iloška vinska cesta ni privlačna le za ljubitelje vin, temveč je primerna tudi za aktivne počitnice, sprehode po vinogradih, kolesarske izlete, zabavo na jagodnih in šampanjskih dnevih, za festival igralcev, traminca, za pohodništvo po Fruški gori, za obisk različnih tematskih poti in še mnogo več. Vožnja z ladjo po Donavi je nepozabna, prav tako kot okušanje specialitet iloških restavracij, pripravljenih z veliko ljubezni iz avtohtonih sestavin.
Uradna spletna stran: https://turizamilok.hr/hr/vidjeti-dozivjeti/tematske-rute/ilocka-vinska-cesta/.
Namestitev: https://www.obmorju.si/apartmaji/ilok.
4. Etno vas Karanac – Baranja
Približno 30 kilometrov severno od Osijeka, v Baranji, se nahaja vas z nekaj manj kot tisoč prebivalci. Imenuje se Karanac in je že dokaj dolgo znana kot neizogibna hrvaška kontinentalna turistična destinacija. Avtentičnost Baranje in njenih vasi je tu zamrznjena v času in popolnoma ohranjena. Družinska posestva izgledajo kot nekoč. Privlačen ni samo videz, ampak tudi to, kar se kuha v loncih teh posesti, domača hrana in življenjski slog, ki še vedno neguje duh starih, zlatih časov.
Najbolj znana ulica na Hrvaškem je morda prav tu, imenuje se Ulica pozabljenega časa (uradno, hrvaško: Ulica zaboravljenog vremena). Tu se lahko vsi preizkusimo v pozabljenih obrteh, lotimo se lahko izdelave pletenih košar, izdelave lesenih čevljev ali izdelovanja železnih podkev. Restavracija Baranjska hiša je najbolj priljubljeno mesto za odkrivanje čudovitih okusov Baranje, ti se lepo dopolnjujejo z izbranimi vrhunskimi domačimi vini.
Več dogodkov privablja obiskovalce z vseh koncev sveta, med njimi je najbolj znan etno sejem z razstavo tradicionalnih izdelkov, takrat se ponuja tudi priložnost za jahanje konj. Zmeraj bolj uveljavljen je tudi zimski »Čvarak fest«, ki slavi ocvirke (vidimo lahko pripravo te priljubljene domače poslastice).
Glej tudi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karanac.
Namestitev: https://www.obmorju.si/hrvaska/slavonija.
5. Park prirode Kopački rit
Park prirode Kopački rit (slovensko bi lahko rekli tudi Naravni park Kopački rit) je kraj, kjer se Donava srečuje z Dravo, nahaja se na stičišču obeh velikih evropskih rek, ustvarjajoč mozaik jezer in kanalov, ki se nenehno spreminja. Gozdovi, travniki in trsje Kopačkega rita so najbolje ohranjeno poplavno območje na evropskem kontinentu. Lepoto te zanimive krajine dopolnjuje izjemna biološka raznovrstnost. Tukaj gnezdijo številne evropske močvirne ptice, naravni park Kopački rit pa je še posebej znan po izraziti populaciji jelenov in orlov (t.i. »štekavcev«), ki so simbol Kopačkega rita.
Plovbe s čolnom in obiska gradu Tikveš, kjer se nahaja predstavitveno-izobraževalni center, ne smete preskočiti. Možne so številne nepozabne aktivnosti, npr. lahko posadimo svoje drevo, sodelujemo na okoljskih delavnicah, opazujemo ptice, se »glasno sporazumevamo z jeleni« (rukanje!), lovimo ribe in uživamo v kulinaričnih mojstrovinah bližnjih kmečkih turističnih kmetij in lokalnih podeželskih gostiln.
Obisk Kopačkega rita zaokrožite z rezervacijo namestitve v Osijeku, slavonski metropoli, ki jo mnogi imenujejo tudi metropola hedonizma. V Osijeku lahko ob ugodnih cenah uživate v številnih sadovih slavonske zemlje in legendarni gostoljubnosti razigranih Slavoncev.
Uradna spletna stran: https://pp-kopacki-rit.hr/.
Namestitev: https://www.obmorju.si/apartmaji/osijek.
Ps. Promo tekst in fotografije: Obmorju.si, www.obmorju.si.