Vila Vinea se nahaja v Prapatnici, v dalmatinskih hribih, Dalmatinska Zagora, na 400 metrih nadmorske višine s čudovitim razgledom na podeželje. Objekt Villa Vinea se razprostira na površini kar 4.500 kvadratnih metrov, sama vila pa meri 318 stanovanjskih, bivalnih kvadratnih metrov. Villa Vinea brez velikih težav sprejme 10 gostov, razkošno namestitev pa dopolnjuje tudi velik bazen (60 kvadratnih metrov).
Na samem izvozu z avtoceste proti največjem dalmatinskem mestu, Splitu, v Dugopolju, se nahaja Center za obiskovalce Skrivena Dalmacija (slovensko – »skrita Dalmacija«). Center za obiskovalce Skrivena Dalmacija je izobraževalni, multimedijski in interpretacijski center z dodatkom učnih poti in šol v naravi.
Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.
Dalmacija je verjetno najbolj privlačen del Hrvaške, s številnim in raznolikim naravnim bogastvom, okusno hrano in zanimivimi ljudmi z značilnim, samosvojim karakterjem. Sprehodili se bomo čez statistične, pa geografske podatke, vse skupaj pa začinili tudi z zanimivimi dejstvi o Dalmaciji in Dalmatincih. Vabljeni k branju.
Najbolj privlačne in impresivne pustne maškare v Cetinski krajini, tam okrog alkarskega Sinja, so impozantni »didi«. Na glavi nosijo do 1,5 metra visoke ovčje glave, okoli pasu pa imajo navešene zvonce. Maškare »didi« je kot zelo atraktivne prepoznal tudi hrvaški del National Geographica ter jih uvrstil na samo naslovnico revije.
Drniš – neodkrit dragulj trajnostnega turizma. Vsekakor velja, da je Drniš s (širšo) okolico izjemno privlačen za kolesarje, planince, pohodnike, ljubitelje adrenalina (zipline, kanjoning, prosto plezanje). Drniš je kraj svetovno slavnega kiparja Ivana Meštrovića, reke Čikole in njenega divjega kanjona, pršuta, pa tudi starih in zelo uničenih, toda še zmeraj atraktivnih, kamnitih utrdb.
V Pakovem selu, v bližini Šibenika in NP Krka, lahko doživite pristno dalmatinsko zgodovino, avtentično dalmatinsko življenje »kot je nekoč bilo«. V eko-etno vasi s polnim imenom Etnoland Dalmati, večkrat nagrajeni turistični atrakciji, so za vas turistični zanesenjaki pripravili zgodbo, ki jo »morajo povedati« … in vi slišati.
Ali Dalmatinski zagori grozi umiranje na obroke? V petih letih (od 2011 do 2016) se je iz Dalmatinske zagore izselila kar petina (20 odstotkov!) prebivalstva. Po drugi strani je Dalmatinska zagora leta 2018 od Hrvaške turistične zveze prejela priznanje za »najbolj uspešno destinacijo podeželskega turizma«.
Opozorilo: tokrat ne pričakujte profesionalnih fotografij, ampak le amaterski sprehod s fotoaparatom po čudoviti kninski trdnjavi. Priporočilo: rezervirajte si kakšno uro ali dve za sprehajanje po ogromni in lepi trdnjavi, potem pa se še okrepčajte v trdnjavski restavraciji, ki nudi krasen pogled na samo mesto Knin.
Kninska trdnjava je ena izmed najstarejših trdnjav v Evropi, začetek gradnje sega v srednji vek. Kninska trdnjava je impozanten vojaški objekt, saj je druga največja ohranjena fortifikacija v Evropi. Trdnjava je, seveda, tudi najbolj prepoznaven simbol mesta Knin in tudi zelo pomemben hrvaški spomenik.
Ne samo, da bosta slavni jezeri v Imotskem skoraj zagotovo navdušili vsakega turističnega obiskovalca, »obarvani« jezeri vas bosta dobesedno začarali. Modro jezero s svojim čudovitim pristopom in krasno izletniško izkušnjo, Rdečo jezero pa s svojo magijo, svojo ezoterično močjo, ki te kar srka v globočine matere Zemlje.
Sinjska alka je tradicionalna viteška igra, živi spomenik, ki je od leta 2010 vpisana na seznam Unescove nematerialne kulturne dediščine. Sinjska alka je spomin na slavno bitko s Turki leta 1715, v Sinju pa si jo lahko ogledamo vsako leto v začetku avgusta. Če pa Sinja ne bomo obiskali prav v času tega znanega konjeniškega tekmovanja, lahko obiščemo vsaj odličen muzej, ki nam bo zlahka pričaral celotno razkošje tega (zgodovinskega) spektakla. Poglejmo podrobneje.