Compare Listings

Tematski park Dalmati

Etnoland Dalmati; spoznajmo dalmatinske običaje

V Pakovem selu, v bližini Šibenika in NP Krka, lahko doživite pristno dalmatinsko zgodovino, avtentično dalmatinsko življenje »kot je nekoč bilo«. V eko-etno vasi s polnim imenom Etnoland Dalmati, večkrat nagrajeni turistični atrakciji, so za vas turistični zanesenjaki pripravili zgodbo, ki jo »morajo povedati« … in vi slišati.

Etnoland Dalmati; spoznajmo dalmatinske običaje

V Dalmatinski zagori, v Pakovem selu, je leta 2007 vrata odprl prvi hrvaški tematski park z imenom Etnoland Dalmati. Tam domačini za turiste oživijo dalmatinsko zgodovino, kulturo in običaje, vse skupaj popestrijo še z zabavnim in interaktivnim druženjem z gostitelji. Seveda v Etnolandu Dalmati, kjer s srcem ustvarjajo trajne in zabavne spomine na Dalmacijo, ne bo nikoli zmanjkalo domačega, lokalnega vina in številnih dobrot iz pristne dalmatinske kuhinje.

Poglejmo zgodbo o Etnolandu Dalmati, »živem muzeju«, nekoliko podrobneje. Od Šibenika je Etnoland Dalmati oddaljen le slabih 25 kilometrov, do kninske trdnjave ali pa do Bribirja (hrvaške Troje) je nekoliko več kilometrov – 35, do Drniša ali pa do slovitega narodnega parka Krka pa je iz etno vasi le kakšnih 10 minut vožnje z avtom.

Tam, v Pakovem selu, je na 15.000 kvadratnih metrih površine pred dobrimi desetimi leti zrasla mini turistična »vasica« Dalmati, ki jo je sanjal in »dosanjal« Joško Lokas. Leta 2004, ko je bil na nekem večjem slavju v okolici Drniša, se mu je utrnila ta ideja, je povedal v enem izmed intervjujev. Preden se je Joško odločil postaviti ta dalmatinski tematski park, je živel in delal v bogati Nemčiji. Ni mu bilo slabega, bil je sin ekonomskih migrantov iz Dalmatinske zagore, šolal se je v odličnih nemških šolah, imel odlično službo, šefovski položaj v odlično stoječem, velikem podjetju… Toda korenine so Joška Lokasa potegnile nazaj na ta domač dalmatinski kamen. S polno domišljije, zagona, ustvarjalnosti, sposobnosti in – seveda – ljubezni se je odločil postaviti etno vasico, ki bo začarala turiste.

In tako so v Pakovem selu začeli graditi in ustvarjati novo turistično atrakcijo. Že leta 2007 je bil nov tematski park odprt (tudi na veliko zadovoljstvo domačinov, ki so tukaj vendarle našli redno ali začasno, poletno zaposlitev).

Do sedaj so Etnoland Dalmati pridno širili (in to nameravajo delati tudi v prihodnje), obiskovalcem (sprejmejo jih tudi do 500 hkrati) je na veliki parceli na ogled večje število objektov in prostorov: stara dalmatinska hiša s kamnito kletjo (t.i. didova kuća), staja za živali, stare obrtne delavnice, večja letna in manjša zimska restavracija (konoba), sušilnica za pršut (ti kraji so znani po tej gastronomski dobroti), mini dalmatinska tržnica, mini zabavni parka za otroke, suhozid, vrt začimb, prodajalna spominkov, kolarište oz amfiteater, ki zlahka postane veliko letno gledališče …

Prostore so opremili s starinskim pohištvom in drugimi predmeti, starimi več stoletij, zato je etnografsko zbirko v Etnoland Dalmati hrvaško ministrstvo za kulturo zaščitilo kot premično materialno bogastvo. »Ukvarjamo se s kulturnim turizmom in premikamo turistično mejo od obale proti notranjosti dalmatinskega zaledja. Ponosni smo, da smo ustvarili kulturno dediščino. Etnografska zbirka na temo dalmatinskega zaledja, kakršno imamo, ne obstaja nikjer drugje,« ponosno ugotavlja Joško Lokas. Ter dodaja, da je vesel tudi, ker Etnoland Dalmati izredno skrb posveča okolju (z izrabo sončne energije se trudijo biti energetsko samozadostni).

Seveda pa si Etnoland Dalmati ne bi prislužil številnih turističnih priznanj in nagrad, če prostora »umetne dalmatinske vasice« ne bi obogatili z odličnimi “živimi vsebinami”. Vsekakor vas bodo po parceli popeljali zelo strokovni in duhoviti vodiči, z Joškom Lokasom, na čelu. Prikazali vam bodo, kako se je hrana pripravljala nekoč (zmeraj očara priprava jedi pod peko). Spregovorili vam bodo o dalmatinski običajih in o nošnji, v katero so oblečeni. Ne bo manjkalo folklornih elementov, zaplesali bomo vsi. Če se boste odločili, da si boste pri njih privoščili tudi domačo hrano, pa vam bo zaigrala tudi domača glasbena skupina.

Še pred leti je Etnoland Dalmati sprejemal v goste le zaključene in večje skupine. Toda sedaj jih lahko obiščete tudi sami ali z družino (imajo tudi audio vodiče v slovenščini). Z veseljem vas bodo sprejeli. Tako kot so v svojih letih uspešnega dela že več kot 100.000 obiskovalcev (ali jih je celo 200 tisoč?), zadovoljnih in srečnih turistov. Za več informacijah o cenah (te so tam nekje okrog 20 evrov po osebi) ter samem urniku Etnolanda Dalmati, pa najbolje, da kliknete kar na njihovo spletno stran: http://dalmati.com/.

Sorodni članki

Čipka iz agave

Benediktinski samostan v mestu Hvar na istoimenskem dalmatinskem otoku je kulturni in zgodovinski spomenik. Samostan, v katerem danes živi le okrog ducat nun, je svetovno znan po edinstveni čipki, ki je narejena iz nežnih nitk rastline agave. Tradicija izdelovanja hvarske čipke iz agave, ki je zelo cenjena predvsem zaradi svojih kompleksnih vzorcev in detajlov iz tisoče tankih niti, sega slabih 150 let nazaj. »Tehnologija izdelovanja takšne vrste čipke« je bila v mestece Hvar baje prinesena iz španskega otoka Tenerife (del Kanarskih otokov).

Nadaljujte z branjem

Cimper, spominski dom rudarstva

Spominski dom Cimper pripoveduje zanimive zgodbe o bogati zgodovini rudarjenja na območju hrvaškega Murskega Središća. Dokaj nova turistična znamenitost, Spominska hiša rudarstva Cimper (v hrvaškem originalu »Spomen dom rudarstva Cimper«), ki se nahaja v mestu rudarjev - Murskem Središću v Medžimurju, je primerna za obisk vseh starostnih skupin, saj je zabaven in predvsem zelo poučen interpretacijski center s sodobno multimedijsko opremo.

Nadaljujte z branjem

Speleon in Baraćeve špilje

Speleon velja za prvi (interaktivni) muzej podzemne dediščine na Hrvaškem. Multimedijski center Speleon je nastal na osnovi najdb v kompleksu kraških jam, ki so znane z imenom Baraćeve špilje (opomba: hrvaško - špilja, slovensko - jama). Vzpostavitev centra za obiskovalce – Speleon - na tematiko Baraćevih kraških jam je vsekakor priložnost za celovitejši razvoj celotnega območja Rakovica in dodatno valorizacijo Baraćevih jam kot privlačnega, a vsekakor premalo poznanega naravnega bisera Like.

Nadaljujte z branjem