Madeira, raj sredi Atlantika

Odpravimo se torej na čarobno potovanje, ki bo imelo v fokusu turistična čudesa Madeire, ki je v petnajstem stoletju ime dobil zaradi svojih gozdnih prostranstev. Še prej pa se bomo, kakor je pač v našem mediju običaj, v nekaj odstavkih lotili osnovnih podatkov, ki so zanimivi predvsem turistom. Poglejmo si torej turistično destinacijo Madeiro podrobneje, na koncu dodajamo še veliko fotogalerijo.

Ko govorimo o turistični destinaciji Madeira, v bistvu govorimo o majhnem otočju. Naseljena sta samo otoka Madeira in Porto Santo. Ostali majhni otočki so brez prebivalcev. Otočki so razdeljeni v dve skupini: v severozahodni skupini so Selvagem Grande Island, Ilhéu de Palheiro da Terra in Ilhéu de Palheiro do Mar), jugovzhodno skupino pa sestavljajo mini otočki Selvagem Pequena Island, Ilhéu grande, Ilhéu Sul, Ilhéu Pequeno, Ilhéu Fora, Ilhéu Alto, Ilhéu Comprido, Ilhéu Redondo, Ilhéu Norte.

Ljudje ponavadi vemo, da Madeira spada pod okrilje Portugalske (opomba: po demokratični revoluciji na Portugalskem leta 1974, je dobila Madeira 1. julija 1976 avtonomijo), zato nas neredko preseneti dejstvo, da je otok Madeira od »matične domovine«, od Lizbone, oddaljen okrog 1.000 kilometrov, približno za polovico bliže, torej okrog 500 kilometrov, so Madeiri španski Kanarski otoki ali pa afriška, oziroma maroška, obala. Kot zanimivost dodajamo, da je Ljubljana od Madeire – v zračni liniji – oddaljena nekaj čez 3.000 kilometrov?!

Presenetljiva je tudi velikost oziroma majhnost celotnega otočja Madeire. Ta namreč znaša le slabih 800 kvadratnih kilometrov (glavni otok kar 740 kvadratnih kilometrov), to je približna velikost dveh otokov nam bližnjega hrvaškega otoka Krka. Po dolžini, 57 kilometrov, je Madeira dolga približna toliko kot znaša pot med Mariborom in Celjem, v širino pa meri 22 kilometrov, približno toliko kot znaša razdalja med Ljubljano in Kamnikom. 🙂

Vulkanska Madeira spada med otoke Makronezije (Azori, Madeira, Kanarski otoki, Zelenortski otoki). Prebivalcev ima Madeira dobrega četrt milijona, od tega jih je večina v glavnem mestu Funchal, tam jih živi okrog 112 tisoč. Čez deset tisoč prebivalcev imajo le še naslednji kraji: Santa Cruz (43 tisoč), Câmara de Lobos (36 tisoč), Machico (22 tisoč) in Ribeira Brava (14 tisoč).

Zakaj Madeira velja za »otok večne pomladi«?! Na MMC RTV SLO so zapisali: »Na Madeiro pobegne tisti, ki ima rad pomlad, in to take, večne vrste. Večnost pripisujemo zato, ker je najnižja povprečna temperatura januarja 16 stopinj Celzija, avgusta in septembra, ko je tam res vroče, pa je povprečje dobrih 22 stopinj Celzija. Tudi najnižja in najvišja dnevna temperatur je januarja med 13 in 19 stopinj Celzija, v zrelem poletju pa med 19 in 25,5 stopinj Celzija. Vročinski val rečejo temperaturi okoli 27 stopinj Celzija. Če ni to lepo podnebje …«

Rok Pogelšek za časopis Finance zapiše: »Madeirsko vreme je spremenljivo (od dežja do sonca in vetra), zato so nam vsak dan prišli prav brisača, dežnik, kopalke, pohodna obutev, topla obleka in vodoodporna vetrovka«. Prepotrebna informacija: temperatura morja se skozi leto giblje tam okrog 20 stopinjami Celzija, kar pomeni, da je morje relativno mrzlo, je pa Atlantski ocean primeren vsaj za osvežilno kopanje.

Osnovna gospodarska dejavnost otočanov Madeire je turizem, ki naredi čez 20 odstotkov bruto prihodkov. Posledično so tudi ostale gospodarske veje močno vezane na turistično dejavnost. Največ je dejavnosti v sektorju hrane, pijače (predvsem vino Madeira) in tudi gradbeništvo. Portugalska je sicer Madeira naredila za »svobodno gospodarsko cono«, kar v bistvu pomeni, da je Madeira postala davčno privilegiran gospodarski prostor, podjetniki nekako lažje »funkcionirajo«.

Na Madeiri imajo kmetijski prostor več ali manj organiziran terasasto. V nižinah, v neposredni bližin morja gojijo majhne in sladke banane, mango, sladkorni trs, vinsko trto in drugo zelenjavo in sadje. Višje gojijo krompir, fižol, pšenico, koruzo ter tipično mediteransko sadje. Ribiči najpogosteje lovijo tune in mečarice.

Turistom je najbolj »zanimivo« vino Madeira, ki je zaščitena blagovna znamka. »Vino Madeira« je alkoholizirano vino, značilno zanj je, da ga segrevajo (baje na okrog 55 stopinj Celzija in to za vsaj 90 dni) ter mu dodajajo grozdno žganje. Za tradicionalen napitek Madeire velja tudi pijača »poncha«, ki je sestavljena iz ruma (žganje iz sladkornega trsa), limonin sok in med (po želji se lahko doda še sladkor).

Turisti, vsaj tisti najbolj radovedni, ki hočejo dobro spoznati otok Madeira, si bodo najeli avto (zaradi strmih cest raje vzemite nekoliko močnejšega). Vsekakor je potrebno izrecno poudariti, da se Madeira ponaša s številnimi spektakularnimi razglednimi točkami. Table z napisom »miradouro« vas na Madeiri spremljajo na vsakem koraku, ne glede na to ali gre za poglede na obmorske vasice ali visokogorsko hribovje (če je le mogoče se ustavi na razgledišču Balcoes).

Spletni Posavski obzornik je v članku, avtorice Morane Polovič, z naslovom Madeira – otok lesa, cvetja in sadja objavil: »Za raziskovanje otoka priporočam najem avtomobila, saj lahko na ta način raziščete vsak sleherni kotiček. Obisk notranjosti otoka je enostaven, saj so ceste speljane skozi predore, ki skrajšajo marsikatero strmo in vijugavo pot. Otok postreže s spektakularni pogledi na raznoliko obalo, kjer se iz morja v višave dvigujejo čudoviti klifi, pod njimi se penijo morski valovi presunljive modre barve«.

Spletni portal wikiwand nam bo v nekaj točkah pomagal pri skoku v preteklost. »Prvič: Otok Madeira je bil znan še preden so ga odkrili Portugalci. Odkrili naj bi ga Feničani, čeprav ni dokazov za to trditev. Plinij starejši, omenja otoke blizu Otoka sreče (Kanarski otoki), opisal pa naj bi jih tudi Plutarh (Sertorius, 75 pr. n. št.).

Drugič: Leta 1418, je ladja kapitanov Joao Gonçalves Zarco in Tristao Vaz Teixeira v službi princa Henrika pomorščaka, na begu pred nevihto našla zavetje v na otoku Porto Santo. Naslednje leto sta bila kapitana Zarco in Vaz Teixeira, s kapitanom Bartolomeom Perestrello poslana v to novo deželo da jo kolonizirata v imenu portugalske krone. Kasneje so novi naseljenci odkrili še največji otok Madeira.

Tretjič: Leta 1425 se je začela kolonizacija in naselitev otokov. Prvi prebivalci Madeire so se preživljali z ribolovom, v manjši meri tudi s kmetijstvom, ki pa so ga z leti intenzivirali. Postali so celo izvoznik pšenice na celinsko Portugalsko.

Po 23. septembru 1433 se je ime Ilha da Madeira (v prevodu otok lesa) začelo pojavljati v prvih dokumentih in zemljevidih (baje je kar 48 odstotkov otoka Madeira poraslega z gozdom, so pa ga v stoletjih zavestno požigali, da bi pridobili dodatne kmetijske površine). Ime je otok dobil po tedaj obsežnih gozdovih avtohtonih dreves Laurisilva (ime za endemični subtropski lovorjev gozd – od leta 1999 na seznamu spomenikov svetovne dediščine).

Četrtič: Leta 1452 je začel na otoku obratovati prvi mlin za predelavo sladkorja, istočasno so zgradili prve kanale za namakanje (levade – port. levadas). Leta 1455 so iz Sicilije so pripeljali sladkorni trs in tehnologijo ter strokovnjake. V naslednjih desetletjih je Portugalska, po zaslugi Madeire, postala eden vodilnih evropskih dobaviteljev sladkorja. Za konec tega zgodovinskega bloga le še zanimivost: leta 1478 je otok obiskal Krištof Kolumb kot sladkorni trgovec«.

Sledi turističnih TOP 10 turistične destinacije Madeira.

1. Staro mestno jedro Funchala (Zona Velha)

Funchal je glavno mesto in pristaniško središče otoka Madeira ter administrativno središče avtonomne regije Madeira. Funchal leži v naravni dolini v obliki amfiteatra z blagimi pobočji, ki se začnejo na obali in se dokaj hitro dvignejo na 1200 metrov. Tudi zaradi tega je vožnja z avtomobilom po mestu Funchal dokaj zahtevna, na momente tudi kaotična, še posebej, če upoštevamo, da se številni obiskovalci pritožujejo nad mnogo premajhnim številom parkirnih mest.

Sicer pa je Funchal hkrati zelo zanimivo in zelo barvito mesto z veliko zelenja (Botanični vrt Funchal, ki ponuja raznolikost rastlinstva, in Javni vrt Monte, ki je znan po čudovitem razgledu na mesto), zato si vsekakor namenite vsaj en dan za njegovo raziskovanje.

Predstavljajte si tole: tlakovane ulice, pisane hiše, ulična umetnost (v uličici Rua de Santa Maria bodite pozorni na slike, ki so naslikane kar na vhodna vrata hiš) in vonj po portugalski hrani v zraku. Glavno mesto Madeire je polno življenja in ponuja kulturne in zgodovinske znamenitosti.

Tu so Fort of Sao Tiago ob sami obali (trdnjava zgrajena med 16. in 17. stoletjem za obrambo pred pirati), palača Sao Lourenço (to je prva trdnjava v Funchalu, zgrajena je bila med letoma 1529 in 1540), muzeji, katedrala Sé (sestavljena iz različnih arhitekturnih slogov), tržnica Mercado dos Lavradores (obiskovalci tu zlahka doživimo živahnost in pristnost lokalnega življenja) in čudovite ulice za neumorno sprehajanje.

Pohajkovanje po starem mestnem jedru Funchala je, kot da bi stopili v živo knjigo zgodb. Vsaka ozka uličica razkriva zgodbe o piratih, trgovcih in domačinih. Več pa bodo povedali številni muzeji, v Funchalu jih je skorajda 20. Pri uličnih prodajalcih kupite nekaj bolo do caco (tradicionalnega kruha) – vaše brbončice vam bodo hvaležne za to sladko testo.

Vsekakor obiščite zgodovinsko, živorumeno trdnjavo Sao Tiago (Fort of Sao Tiago), ki priča o kolonialni arhitekturi iz 16. in 17. stoletja, zaplavajte na bližnji plaži tik pod trdnjavo ali kupite nekaj spominkov pri uličnih prodajalcih. Ne pozabite, da je Funchal poln restavracij, vsekakor pa priporočam restavracijo Kampo ali Prima Caju, če želite preizkusiti harmonijo tradicije, zdravega, modernega in inovativnega!

Bonus nasvet 1: Na mestni grič Monte se povzpnite s pomočjo gondole (kabinske vlečnice), spustite pa se na zelo atraktiven način. Za okrog 15 evrov na osebo si lahko namreč ob spremljavi dveh krepkih domačinov privoščite adrenalinsko vožnjo v košari iz šibja po dva kilometra dolgi in zelo strmi asfaltni cesti.

Bonus nasvet 2: Marsikje v Funchalu, ki ima sicer lepo obalno območje, marsikje najdemo javne pipe za polnjenje steklenic, vendar ne pozabite, da ima voda tam vendarle nekoliko drugačen okus. Mimogrede, organizirajte si postanek pred hotelom Pestava Casino Park Hotel, kjer v parku stoji kip habsburške princese Sissi iz Dunaja (zaradi bolezni na dihalih je prepoznala otok Madeiro kot svoje najbolj priljubljeno zatočišče, tam pa naj bi baje zdravila tudi svojo spolno bolezen, ki jo je staknila od svojega moža Franca Jožefa :-)).

Bonus nasvet 3: Če ste nogometni navdušenec, ne spreglejte spomenika in muzeja portugalskega nogometaša Cristiana Ronalda, ki se je rodil na otoku, v vasici Sao Martinho. Njegov muzej imenovan »CR7 Museum« v glavnem mestu Madeire se razteza na 400 kvadratnih metrih, v njem pa je ogled tudi voščena figura Cristiana Ronalda, enega izmed največjih nogometašev vseh časov.

Bonus nasvet 4 je v bistvu nežno opozorilo (tistim, ki se bojite letanja z letalom): Tudi letališče Madeira, neuradno letališče Funchal, prej letališče Santa Catarina, se sedaj uradno imenuje mednarodno letališče Cristiano Ronaldo, Nastja, na www.nastja.com, pripomni: »Vzletno-pristajalna steza letališča leži na ploščadi, ki so jo zgradili na več kot 180 stebrih, zasidranih nad oceanom. Kot takšna je letališka steza izpostavljena močnim turbulencem in spremembam vetra, zaradi česar naj bi bila med najbolj nevarnimi za vzletanje in pristajanja letal«. Dodatek: pod pristajalno stezo letališča se nahaja športni park, v katerem boste poleg tenis igrišč, tekaške steze in ostalih športnih objektov našli tudi otroško igrišče in skate park. 🙂

2. Pico do Ruivo in Pico do Arieiro

Si želite panoramskega spektakla, na katerega bi bili ljubosumni tudi orli? Pico do Ruivo je vaša vstopnica za izlet nad oblake – dobesedno! Ko se povzpneš na vrh, se svet pod tabo odpre kot veličastna knjiga, pokrajina je podobna drugemu planetu. Morda se celo znajdete iz oči v oči z oblakom in se igrate skrivalnice z najvišjimi vrhovi otoka s 1862 metri nadmorske višine.

Upoštevajte, da je na vrh Pico do Ruivo mogoče priti po daljši poti iz Pico de Arieira – 1818 metrov nadmorske višine (lepa, toda dokaj težka pot) ter po krajši poti, ki je tudi hitrejša – Achada do Taixeira. Obstaja še ena pot, ruta Ilha, ki vodi na Pico do Ruivo z več kot 16 kilometri in je najtežja.

Športnik Bojan Ambrožič je sicer na svojem blogu zapisal: »Naslednji dan sva se zapeljala na vrh Pico do Ariero (1818 m). Z vrha pa sva po označeni poti nadaljevala na Pico Ruivo – z višino 1861 m najvišji vrh Madeire. Med gorama je manj kot 50 m višinske razlike. Vendar pa je v eno smer dobrih 5 km in pa 700 višincev. Pot je ena najlepših, ki sem jih kadarkoli pretekel. Poteka nad prepadnimi kanjoni, ki spominjajo na tiste iz Jurskega parka. Pot je zelo dobro zavarovana in poteka po skalnih policah ter skozi številne predore. To je poti, ki jo nekoč morate prehoditi«.

Bonus nasvet 1: Upoštevajte, da se je na pot, ne glede na to katerokoli planinsko ruto izberete, najbolje odpraviti ob zori, saj zna biti v toplejših dneh treking zaradi močnega sonca in pomanjkanja sence dokaj zahteven. Edino pravo mesto za počivanje (beri malico) je tik pod Pico do Ruivo.
Bonus nasvet 2: Do Pico do Arieira se lahko pripeljete z avtom in brez hoje uživate v oblakih, sončnem zahodu in vzhodu ali pa se do priljubljenega prehoda Stairway to heaven sprehodite v kratke pol ure.

3. Levada in Vereda sprehodi oziroma trekingi, tudi teki

Hitro zavežite vezalke na svojih pohodnih čevljih, saj so sprehodi (pohodi, teki) po levadah na Madeiri vrhunska kombinacija vadbe in čarovnije. Ko se sprehodite po levadah, zgodovinskih namakalnih kanalih, kjer je zrak svež in rastlinje neizmerno bujno, tako rekoč plešete z naravo. Le previdno pri pretiranem navdušenju praproti, ki je povsod, saj je ta rastlina znana po žgečkljivosti!

Medtem ko so levade (športna) sprehajališča vzdolž sistemov kanalov, ki prežemajo otok, so t.i. Verede splošna sprehajališča, ki niso povezana s sistemi kanalov. Katero koli že boste izbrali, boste navdušeni nad naravo in čarobnostjo Madeire, vsekakor pa priporočam, da si ogledate Google Reviews poti na Madeiri ter AllTrails in podobne aplikacije. Na teh aplikacijah boste videli težavnost, dolžino, višinsko razliko ter druge koristne informacije.

Nekatere lepše so Levada do Caldeirao Verde (PR9), Levada do Barreiro (PR4), Levada dos Cedros (PR14), Levada das 25 Fontes (PR6), Levada do Furado (PR10), Levada do Moinho (PR7), Vereda da Ponta de Sao Lourenco, Vereda Pico do Arieiro-Pico Ruivo (omenjeno zgoraj) in Vereda dos Balcoes. Ob teh poteh večinoma ni restavracij, zato si za treking pohod pripravite nekaj prigrizka.

Namesto bonus nasvetov sedaj sledi nekaj stavkov o značilnih levadah na otoku Madeiri. V 16. stoletju so Portugalci začeli graditi umetne kanale levadas oziroma akvadukte za prenos vode na kmetijska območja na jug otoka, ki je dokaj suh (brez vode). Zadnje levade so bile zgrajene leta 1940.

Madeira je zelo gorata, zato je bila gradnja teh vodnih kanalov dokaj težka. Večinoma so jih gradili kaznjenci ali mavrski sužnji. Veliko jih je skopanih tudi skozi gore. V ta namen je bilo zvrtanih 40 kilometrov predorov, od katerih so nekateri še vedno dostopni, vsega skupaj je mreža levad, ob katerih je sedaj zgrajena izjemna mreža sprehajalnih poti, dolga čez dva tisoč kilometrov.

4. Tropski vrt Monte Palace v Funchalu

Ste pripravljeni na botanično bogastvo? Tropski vrt Monte Palace, ki se razprostira na 70.000 kvadratnih metrih, je bujno svetišče cvetoče narave, kjer eksotična flora pokaže svojo barvito osebnost. Tukaj je pridno in temeljito zbranih več kot 100.000 tropskih eksotičnih rastlinskih vrst, v trinadstropnem prostoru The Monte Palace Madeira Museum pa pričakujte razstavo afriških skulptur iz Zimbabveja in veliko zbirka mineralov z vsega sveta, večinoma iz Peruja – Brazilije, Južne Afrike, Argentine itd.

»Ena od najzanimivejših značilnosti palače Monte na Madeiri je velika zbirka ploščic, ki jih je José Berardo pod strokovnim vodstvom Manuela Leitaa postavil ob sprehajalnih poteh in med rastlinjem. Ta zbirka, ki velja za eno najpomembnejših v državi, takoj za zbirko Nacionalnega muzeja ploščic, je sestavljena iz hispano-maurskih ploščic iz 15. in 16. stoletja ter ploščic, izdelanih na Portugalskem od 16. do 20. stoletja«, lahko beremo na uradni spletni strani Tropskega vrta Monte Palace.

Občudujte raznolikost rastlin in številne race, labode, uživajte v japonskih rdečih vrtovih in mostovih, pijte ananasov koktajl, raziščite absolutno vse dele tega čudnega tropskega vrta in občudujte nove rastlinske vrste. Eden od najbolj privlačnih vidikov obiska Monte Palacea je tudi čudovit razgled na Funchal in okoliške hribe ter morje. Cena vstopnice tropskega vrta, ki so ga odprli leta 1991, je samo 12,50 evra, na vrt pa se lahko pripeljete tudi z vzpenjačo iz centra Funchala, ki stane prav tako 12,50 evra v eno smer (nekateri viri menijo, da je cena vstopnice 15 evrov, povratek z gondolo pa naj bi stal celo 18 evrov?!).

Dodatek: »Sicer velja, da je Madeira prav ustvarjena za rastline, rože. RTV SLO zapiše: Naravna podnebna toplota otoka je idealna tudi za rastline, predvsem za vzgojo rož. In Madeirčani znajo to pokazati vsem obiskovalcem. Predvsem v aprilu imajo vsako leto največji turistični dogodek na otoku, imenovan Festival cvetja.

Glavni dogodek festivala pa je nedeljska popoldanska parada odraslih, kjer nastopa devet vasi iz vseh koncev Madeire. Vsaka vas se predstavi s svojim cvetličnim aranžmajem na res velikem tovornjaku, prepolnim cvetja in z nastopajočimi vaščani, ki pred tovornjakom ali za njim zaplešejo v izjemno pisanih oblačilih in še dodatno so okrašeni s cvetjem okoli las ali na oblačilih«.

Bonus nasvet 1: Čeprav si boste za tropski vrt Monte Palace verjetno rezervirali okrog 3 ure časa, to – večinoma – ni dovolj. Ta vrt je namreč znan tudi kot prostor za sprostitev, saj ponuja mirno okolje za sprehode in kontemplacijo ob lepoti narave.
In še nežno opozorilo, tropski vrt Monte Palace ni botanični vrt Madeira (uradno ime Jardim Botânico da Madeira), lokaciji sta med seboj oddaljeni okrog 5 kilometrov.

Bonus nasvet 2: Lokalna trgovina in Patio das Babosas sta odlični lokaciji na izhodu iz vrta za prigrizek, okusno kavo in eno najokusnejših kokosovih tort, kar jih boste kdaj poskusili!

5. Cabo Girao Skywalk

Če ste se kdaj spraševali, kako je hoditi po zraku, ima klif Cabo Girao Skywalk odgovor. Ta ploščad s steklenim podom, ki visi na vrtoglavi višini (mimogrede, ste že obiskali Skywalk, nebeško sprehajališče na Biokovu?), vabi na neustrašen sprehod čez neverjetno visoko brezno. Če hočete, da se vam »dobesedno zvrti od višine«, poglejte video Cabo Girao Skywalk. 🙂

Ste videli? To je neverjetna izkušnja. Še posebej, če Cabo Girao Skywalk doživiš v živo. Cabo Girao Skywalk je ena najvišjih razglednih ploščadi na svetu in ponuja neverjetne poglede na naravo Madeire, okoliške kraje in vasi (Câmara de Lobos in Funchal) ter veličasten moder Atlantik. Cabo Girao Skywalk slovi kot najvišja razgledna ploščad v Evropi, naredili so jo na vrtoglavih 580 metrih nadmorske višine!

Vstopnice za Cabo Girao Skywalk so samo 4 evre (turistična skupnost navaja da so le 2 evra po osebi?!?), le pazite na odpiralni čas, da vas ne pričakajo zaprta vrata. In še: turistični avtobusi, kombiji, avtomobili, vsi zjutraj zdrvijo tja. Informirajte se, kdaj je najboljši trenutek za obisk!

Bonus nasvet 1: Na lokaciji klif Cabo Girao (Točka povratka) pogostokrat piha močan veter, zato se pripravite na dokaj zahtevne vremenske razmere. Vsekakor pa sprostite digitalen spomin na fotoaparatu, saj bo vsaka slika povedala več kot 1.000 besed! Cabo Girao Skywalk ni za ljudi slabega srca, vendar je izkušnja za tiste, ki jo zmorejo, vredna ogleda. Če načrtujete potovanje na Madeiro, na svoj načrt poti obvezno dodajte ta epski sprehod po nebu!

Bonus nasvet 2: Restavraciji O Polar in O Lagar se nahajata v bližini in ponujata okusno tradicionalno hrano. Lapas sveže školjke so znane v tem delu Madeire.

6. Jame Sao Vicente in vulkanski center

»Obstajajo kraji, ki na edinstven način pripovedujejo zgodbo o otoku Madeira. Tak primer so znamenite jame Sao Vicente, ki so nastale pred 890 tisoč leti. Danes jih lahko obiščete po 700 metrov dolgi podzemni poti. V jamah Sao Vicente lahko uživate v izjemnem potovanju v notranjost Zemlje, z možnostjo dostopa do Centra vulkanizma, ki obisk dopolnjuje na pedagoški in zabaven način. Med vulkanskimi stalaktiti, jezeri in predori, visokimi od pet do šest metrov, je to idealen kraj, kjer vas bodo osupnile skrivnosti narave«, vabi turistična skupnost Madeire.

Poglobite se v skalnato zgodovino otoka v jamah Sao Vicente, kjer mati narava uprizarja podzemno ekstravaganco (no, resnici na ljubo, niti slučajno tako odlično kot jo na ogled nudi Postojnska jama). Stalaktiti in stalagmiti počasi plešejo v vodi, eksponati Volcanism Centra pa poskrbijo za pospešeno potovanje v ognjeno preteklost otoka. Namreč, če niste vedeli, se celotna Madeira nahaja na enem ogromnem vulkanu, celoten arhipelag je pravzaprav vulkanskega izvora. Tukaj lahko občudujete tako imenovane »grute«, vulkanske luknje v tleh Zemlje. Čeprav je bil »vulkanski center« leta 2023, ob mojem obisku, v prenovi, so okolje, flora in favna, vredni ogleda.

Bonus nasvet 1: Bližnja restavracija Lavrador Sao Vicente ponuja tradicijo na krožniku, še posebej govedino, ki je priljubljena na tej severni strani Madeire.

7. Rajska, tropska plaža Seixal

Sonce, pesek in morje – to je mantra na plaži Seixal, ki se nahaja na severni strani Madeire. Ta raj s črnim peskom, ki leži med slikovitimi pečinami in zelenimi dolinami, je vaša VIP vstopnica za vitamin D in blaženost na plaži. Potopite prste v Atlantik, uživajte v soncu.

V bližini je tudi nekaj slapov, ki krasijo pokrajino, vsekakor pa je fascinanten tudi slap na plaži, ki je glavna atrakcija. V bližini so tudi naravni bazeni Seixal, a toplo priporočam plažo, ki je idealna tudi za otroke, saj je ena izmed le dveh naravnih, vulkansko črnih plaž na celem otoku.

Profesionalni raziskovalci plaž so na spletnem portalu www.1001beach.com zapisali: »Seixal je prekrit s črnim peskom, sijoč in neverjetno mehak. Odsotnost valov, kristalna prosojnost vode, pokrita z bujnim zelenjem, pečine in slapovi dopolnjujejo seznam prednosti Seixala. Umirjenost vode v laguni spremlja lukobran, nameščen na desni strani plaže. Rahlo nagnjena obala, ki se gladko obrača v ocean, lajša strah malih plavalcev.

Zaradi naravnega šarma in osupljivega pogleda na eno najboljših severnih plaž Madeire se obiskovalci pripravljeni odreči ležalnikom, straniščem in tušem. Turisti dobijo le majhno kavarno in parkirišče. Pomanjkanje infrastrukture ne pokvari vtisa počitnic na plaži. Seixal ima magnetni učinek na romantike, umetnike in poznavalce neokrnjene narave«.

Bonus nasvet 1: Glede na priljubljenost plaže in pomanjkanje parkirnih mest vsekakor priporočam obisk zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, kot tudi obisk bližnjih skrivnih mest (če ste pustolovski duh), kot je Ribeiro Inferno.
Bonus nasvet 2: Okrepčevalnica Avista Navios je idealen kraj za hitro, a zdravo malico z zelo dobrim razgledom.

8. Santana in t.i. hiše »palheiro«

Santana je majhen kraj na severni obali otoka Madeira, znano po svojih značilnih tradicionalnih hišah z slamnatimi strehami do tal, imenovanih “palheiro”. Te hiše so postale simbol tradicionalne arhitekture Madeire. Barvne hiše, ki z obliko spominjajo na »alpski slog, nosijo klobuke, natančneje velikanske slamnate strehe.

Santanine ikonične trikotne hiše, ki spominjajo tudi na hišice iz medenjakov, dodajo tej severni pokrajini pravljični pridih. Kot da bi naleteli na pravo pravcato pravljično vas, kjer vsaka hiša šepeta zgodbe o tradiciji in rokodelstvu.

Danes v značilnih malih hišicah vasice Santana ne živi nihče, ampak so jih večinoma spremenili v trgovine s spominki, kjer lahko kupite zelo različne stvari. Prodaja se tudi hrana, npr. nepogrešljiva tradicionalna sladica Bolo de Miel iz njihovega lokalnega sladkornega trsa. Opomba: npr. booking.com ponuja nočitve v podobnih hišicah.

Sicer pa na spletu lahko najdemo še naslednje pojasnilo: »Njihov osnovni namen je bil ponuditi prostor za spanje in hkrati zatočišče. Spodnji prostor je namenjen druženju in je predvsem dnevni, zgornji prostor pa je spalni. V toplem podnebju otoka kuhanje in prehranjevanje potekata zunaj, za potrebe toalete pa se je treba odpraviti kar precej daleč od bivalnih hišk«.

Bonus nasvet 1: Če se odpravite nekoliko v notranjost otoka Madeira, boste videli iste originalne hiše, le da niso prenovljene za turistične potrebe. Bodite pozorni na odpiralni čas hišic. Če pa vam slučajno ne uspe na ta severni del otoka, je ena takšna koča na ogled tudi v tropskem vrtu Monte Palace v Funchalu!
Bonus nasvet 2: Serra e Mar je odličen kraj za okus otoške tradicije in pitje ponša – lokalne pijače iz ruma sladkornega trsa.

9. Naravni bazeni Porto Moniz

Spletna stran www.zletalomnapoti.si pohvalno zapiše: »Naravni bazeni Porto Moniz so bazeni s slano vodo, ustvarjeni v formacijah lave ob oceanu. Kot že ime pove, se bazeni naravno napolnijo zaradi plimovanja oceana in valov, ki pljuskajo vanje v dneh nemirnega morja. Ti bazeni so namenjeni sproščenemu vzdušju in privabljajo obiskovalce, ki iščejo miren dan na soncu. Osvežite se v teh edinstvenih bazenih, ki ponujajo osupljiv razgled na ocean«.

Potopite se v naravno različico vodnega parka v naravnih bazenih Porto Moniz na skorajda skrajnem severozahodnem delu otoka Madeira. Ti bazeni z morsko vodo, ki jih je izklesala vulkanska dejavnost, so primer kako nam mati narava reče: “Zakaj bi se zadovoljili z običajnim, ko lahko imate izjemno?”

S seboj prinesite svoje kopalke, prebudite svojo notranjo morsko deklico ali postanite morski »zmaj« in naj se vodna dogodivščina prične. Česa takega še niste videli nikjer, mogoče le na Kanarskih otokih. Ne pozabite na delovni čas naravnih bazenov Porto Moniz in omejeno število obiskovalcev, zato obiščite ta kraj, ko je najmanj gneče – zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Vstopnina je le nekaj evrov, to je simbolična cena, ki pripomore k temu, da so ti bazeni venomer čisti in urejeni.

Bonus nasvet 1: Mnogi obiskovalci menijo, da so naravni bazeni Porto Moniz »preprosto fantastični«, še posebej, ko valovi Atlantika neutrudno in atraktivno butajo v obalo. Med najlepšimi plažami Madeire se na spletu največkrat omenjajo še: Prainha – Caniçal, Garajau, (bazeni) Lido in že omenjeni Porto do Seixal. Dodaten info: večina apartmajskih kompleksov in hotelov ima lastne bazene.

Bonus nasvet 2: Restavracija Conchincha je ena boljših na tem območju. Vendar ne pozabite, da se nahajate v izredno priljubljenem celoletnem turističnem središču, zato bodite pozorni na številne turistične pasti.

10. Câmara de Lobos

Predstavljajte si ribiško vas s pisanimi čolni, prijaznimi domačini in kančkom nostalgije po Winstonu Churchillu. Spletno delo zapiše: »Nad otoško lepoto je bil prevzet angleški premier Winston Churchill, ki je naslikal več motivov ribiške vasi Camara de Lobos, najbolj so ga prevzeli slikoviti barviti čolni«. V kraju stoji spomenik, ki spominja na njegov obisk.

Câmara de Lobos je očarljiv obalni dragulj, kjer vam bo »fotoaparat pregorel«. V kavarni na obali si privoščite pijačo, na primer svetovno znano vino z Madeire, nato pa uživajte v obalnem šarmu med sprehodom po obali. Uličice so okrašene z grafiti, rastlinami in detajli, kosilo ali večerja v slogu ribjega menija pa sta neizogibna. V tej vasi namreč preprosto morate poskusiti sveže, pravkar ujete ribe.

Zanimiva so tudi polja banan nad vasjo. Vsekakor priporočam, da se plaže v Camara de Lobos izogibate, ker je bila ob mojem obisku izjemno umazana. Kljub temu je vasica Câmara de Lobos odlična destinacija za nekaj pojesti, se sprehajati in – preprosto – uživati. Câmara de Lobos ohranja tradicionalno vzdušje in šarm, kar je vsekakor privlačno za obiskovalce, ki želijo doživeti avtentično življenje na Madeiri.

Bonus nasvet 1: Restavracija Praia do Vigario je odlična, če imate malo globlji žep, Minerva in Taberna dos Lobos pa sta super izbira, če imate srednje globok žep.

Nismo še končali, dodajamo še tri »destinacijske bonuse«. 🙂

11. Ponta do Sao Lourenca

Ta del Madeire imenujejo tudi zmajev rep in ko pridete do njega, vam bo jasno zakaj. Ponta do Sao Lourenca, ta najbolj vzhodna točka Madeire vas bo navdušila s svojo izjemno suho pokrajino, s fascinantno floro in favno, značilno za ta del. Mislili boste, da ste na Marsu!
Pohodniki lahko občudujejo raznolikost in divjo lepoto pokrajine (celotna pot traja približno 4 ure).

Podajte se na pohod, vendar bodite dobro pripravljeni z vodo, hrano in zaščito pred soncem, saj tukaj ni niti enega drevesa. Na koncu poti so neresnični razgledi in majhna izredno lepa plaža, ki nam je ponudila ekstremno lepo »mini potapljaško« izkušnjo. Skorajda celotno območje je polovični naravni rezervat in na vsakem koraku lahko občudujete ostanke lave in nje sledove iz nekih davnih obdobij.

Na kratko, zgoščeno: polotok (Ponta do Sao Lourenca) ponuja dramatične pečine, suhe pokrajine in spektakularne razglede. Večina tega območja je suha in manj zelena v primerjavi z značilno bujno vegetacijo na preostanku otoka Madeira. Na plaži so parkirani gliserji, ki omogočajo vrnitev v pristanišče za samo 12 evrov na osebo, le 20 minut od parkirišča in izhodišča pohoda na Ponte do Sao Lourenca. Mimogrede, ne čudite se, če vam bodo med plovbo družbo delali delfini.

2. Curral das Freiras (Dolina nun)

Predstavljajte si skrito dolino, obdano z visokimi vrhovi – skrivno zatočišče, kjer so nekoč varnost iskale redovnice, »božje služabnice«. To je vasica Curral das Freiras, osamljeno zatočišče z zgodovino, tako osupljivo kot razgledi. Že sama pot do tega gorskega čudesa je pustolovščina sama po sebi, s pustolovskimi ovinki in osupljivimi panoramskimi razgledi. Dolina nun je sicer od glavnega mesta Funchala oddaljena približno 15 kilometrov oziroma slabe pol ure vožnje.

MMC RTV Slo je v članku z naslovom Madeira – otok za dejavne dopustnike zapisal: »Priljubljeni cilj izletnikov je tudi vas Curral dos Freiras (Dolina nun) nad Funchalom, postavljena v kraterju ugaslega ognjenika. Njene razpršene hiše so nekakšna oaza sredi strmih, nazobčanih vrhov. Vas so ustanovile nune iz samostana sv. Klare, ki so se med gorske vrhove v begu pred pirati zatekle v 16. stoletju. Na prvi pogled je kraj še vedno težko dostopen, vendar se vanj spusti ozka cesta, speljana skozi predor pod visokim prelazom«.

3. Machico

Našo otoško avanturo počasi zaključujemo v Machici, na vzhodu Madeire, kjer se združijo zgodovina, vzdušje na plaži in kanček nostalgije. Sprehodite se po promenadi, raziščite zgodovinske znamenitosti in si vzemite trenutek, da cenite preprostost življenja ob morju. Plaža Machico je ena najlepših plaž na otoku z rumenim peskom iz puščave Sahara.

Dve zanimivosti. Prva: Machico ima pomembno zgodovinsko ozadje, saj je bil to kraj, kjer so pristali prvi portugalski raziskovalci Joao Gonçalves Zarco in Tristao Vaz Teixeira leta 1419, kar je označilo začetek portugalske naselitve na otoku Madeira. Druga: cerkev Nossa Senhora da Conceiçao: To je ena izmed najstarejših cerkva na Madeiri, ki jo je vredno obiskati zaradi svoje zgodovinske in arhitekturne pomembnosti. In še: če vas zanimajo muzeji, je tu tudi muzej kitov, fantastičen in cenovno ugoden bar Muralhas pa vas bo očaral s svojo ponudbo, predvsem z morskimi sadeži, ribami in okusno govedino.

Počasi se bližamo koncu prispevka, itak smo (pre)dolgi. Tolažimo se, da smo bili »upravičeno izčrpni«. Resnici na ljubo, bi lahko (več) pisali še o: hrani na Madeiri, pa eksotičnem sadju, posebej o vinu, otoku Porto Santo (ki je znan po svojih obsežnih peščenih plažah in termalnih vrelcih, do tja je možno s trajektom), klifu Fajo dos Padre (na katerega pelje gondola), botaničnem vrtu v Funchalu (do njega pelje avtobus številka 31), o megli in oblačnosti (priporočamo čebulno oblačenje), številnih božanskih pohodih oziroma trekingih (»Slap Risco – 25 izvirov« je najbolj obiskana pot na otoku), izletih – npr. opazovanje kitov in delfinov, vasici Camacha (neuradna prestolnica kulture otoka Madeira in znana po festivalu jabolk), Madeira Aquarium-u, pa tematskem parku Madeira, ognjemetih (baje so rekorderji največjih), športnem gorskem kolesarjenju, karnevalu, muzeju igrač, in še in še. Toda naj bo dovolj. Zaenkrat. 🙂

Kaj reči za sam konec? Madeira je otok dramatičnih kontrastov. Madeira je sanjski otok s pridihom eksotike, zapiše turistična agencija Sonček. Madeira je otok mnogih obrazov, spektakularnih pogledov in panoram, otok čudovitih sprehodov in sproščenega vzdušja, subtropskega rastlinja in botaničnih vrtov. Madeira je plavajoči vrt sredi Atlantskega oceana, tam vas pričaka čarovnija barv in vonja rož. Tudi zato Madeira navduši.

Tekst: Valentina Vučičić in Peter Gavez. Fotografije: Turistična skupnost Madeira s številnimi fotografi, nekaj amaterskih fotografij s svojega obiska Madeire leta 2023 je prijazno prispevala tudi Valentina Vučičić.