London, turističnih TOP 10+

Če se malo pohecamo, London nima pariškega Eifflovega stolpa, Blejskega otoka ali Ljubljanskega gradu. 🙂 Ima pa London še romantični Notting Hill, Camden Town s hipsterskimi kotički in stojnicami, »tu nekje« se skrivata se Harry Potter in Sherlock Holmes (Warner Bros. Studio Tour London), pa voščena Madame Tussauds. Čeprav obiskovalci London ocenjujejo za drago turistično destinacijo, vas bo mesto – tu in tam – presenetilo z brezplačnim vstopom v nekatere javne ustanove (Britanski muzej, Narodna galerija, Naravoslovni muzej).

London ima na desetine cerkva, morebiti najbolj znani sta St. Paul’s Cathedral in Westminster Abbey. London ima podzemno železnico Underground (ali »Tube«), pa rdeče avtobuse in telefonske govorilnice, neutrudne značilne taksije. London ima reklamno utripajoči Piccadilly Circus in Trafalgar Square s spomenikom spomeniku Lorda Nelsona. Tudi za otroke se v Londonu najde kaj atraktivnega: akvarij, živalski vrt, z ladjico po Temzi, Legoland Windsor, Science Museum, London Dungeon, gondola nad Londonom (IFS Cloud Cable Car).

Skratka, London je mogočen, ogromen, fascinanten, poln življenja, zelenja, odličnih zgodb. London je svetovna metropola. London je eno najbolj posebnih mest na svetu, ki ponuja za vsakega nekaj (»kdor išče ta najde!« je svetovna znana modrost). Pa saj ni čudno, širši London ima dobrih 8 milijonov prebivalcev, ki baje govorijo okrog 300 jezikov?! Tudi zaradi tega je London absolutni kralj raznolikosti.

London je stičišče kultur, narekuje trende in navdihuje. Še hrano ima London dobro. No, angleška oziroma britanska gastronomija ni ravno vrhunska, ampak v Londonu boste »zlahka našli vse odlične kuhinje sveta«. Tako, uvod je napisan, čas je za premor, čas je za (popoldanski) angleški čaj (t.i. »Five O’ Clock Tea«).

London ima – seveda – tudi številna letališča. Heathrow je največje in najbolj prometno letališče v Londonu ter eno najbolj prometnih letališč na svetu nasploh. Meni in številnim drugim, ki za letalski prevoz uporabljamo predvsem »nizkocenovnike«, so bolj domača letališča Gatwick, Stansted in Luton. Malo za šalo, malo zares: prevoz od letališča v center Londona (avtobus, železnica) je neredko dražji kot sama letalska vozovnica. 🙂 Radovedno smo pogledali še avtomobilsko kilometrsko razdaljo med Ljubljano in Londonom, google zemljevid trdi, da bi morali prevoziti okrog 1550 kilometrov, brez resnih zastojev na cesti pa bi potrebovali okrog 18 ur vožnje.

Sicer pa velja, da turisti za prevoz po Londonu na daljših razdaljah praviloma najraje uporabljamo podzemno železnico (letno prepelje okrog milijardo potnikov!), na krajših progah so učinkoviti avtobusi (pa še razgledujemo se lahko po ulicah), zelo pa trpijo tudi naše noge, ki dnevno prehodijo »zelo konkretne kilometre« (priporočamo zelo dobro pohodno obutev, obliže za žulje ter tablete za morebitne bolečine). Londonski javni prevoz je zelo raznolik, predvsem pa odličen, večina turistov si omisli t.i. »oyster card« (za prevoze znotraj cone 1 in 2).

Mesto London se razteza na območju več kot 600 kvadratnih kilometrov. Upravno-politično gledano je London glavno in največje mesto Združenega kraljestva, leži na jugovzhodu Velike Britanije. London leži ob reki Temzi, ki je ena najpomembnejših rek v Angliji. Reka Temza deli mesto na severno in južno obalo ter ima ključno vlogo pri zgodovini in razvoju Londona. London je oddaljen slabih 100 kilometrov od ustja reke Temze v Atlantskem oceanu, ki ima pomemben vpliv na klimo in podnebje mesta (povprečno število deževnih dni v Londonu je približno 106 na leto!).

London je mesto z obsežnim omrežjem zelenih površin, parkov in vrtov, ki omogočajo prebivalcem in obiskovalcem sprostitev, rekreacijo ter stik z naravo. Nekateri najbolj znani parki v Londonu so: Hyde Park, Regent’s Park, Richmond Park, Greenwich Park, St. James’s Park, Kew Gardens. V marsikaterem od njih počivamo utrujeno turisti, tu in tam pa si omislimo celo piknik. Svetovni splet nam je sicer prišepnil, da je v celotnem Londonu okrog 8 milijonov dreves, torej skorajda eno na osebo.

Na kratko nekaj dejstev iz londonske zgodovine. London, znano kot Londinium, je bilo ustanovljeno okoli leta 43 n. št., ko so ga Rimljani zgradili kot pristanišče ob reki Temzi. V 7. stoletju so Anglosasi na tem področju ustanovili mesto Lundenwic, ki je postalo njihovo središče. V srednjem veku se je dograjevalo mestno obzidje. Leta 1666 ogromen požar uniči velik del Londona, to vodi do sprememb v mestnem načrtovanju in arhitekturi. London se je zelo širil in industrializiral v 18. in 19. stoletju. Nezadržno so se gradili nove ceste in mostovi, razvila se je železniška infrastruktura.

Tako, sedaj pa se le lotimo bistva, največjih turističnih znamenitosti Londona. Osnovne turistične poudarke Londona bomo predstavili po točkah, v odstavkih (v skorajda naključnem vrstnem redu; nekoga bolj zanima »to« drugega pa »ono«).

1. Londonski Tower (Tower of London) in bližnji Tower Bridge

Londonski Tower, znan tudi kot Tower of London, je postavljen ob reki Temzi in ima več kot tisočletno zgodovino. Obrambna utrdba Tower of London je bil postavljena v začetku 11. stoletja med vladavino Viljema Osvajalca in je bila simbol kraljeve moči. Danes je Tower of London pomemben kulturni spomenik, del Unescove svetovne dediščine in ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Londonu.

Utrdba Tower of London, palača in ječa, je v angleški zgodovini igrala osrednjo vlogo skoraj tisoč let. Osrednja stavba nekdanje utrdbe je White Tower ali Bela trdnjava, ki je visoka 27 metrov. Turisti si radi ogledamo tudi starodavno kovnico denarja (Royal Mint), se sprehodimo mimo številnega razstavljenega (srednjeveškega) orožja, seveda pa bomo oči razprli na široko med ogledom kraljeve zakladnice (Jewel House) v stolpiču Wakefield, med kronskimi dragulji izstopa ogromen diamant Cullinan I. (530,2 karatov).

Zgodovina Tower of London je krvava in kruta. Londonski Tower velja za temačno utrdbo, skozi vrata katere so stopali kralji, kraljice, dvorjani, cerkveni dostojanstveniki, politiki in sodniki in od koder se nekateri izmed njih niso vrnili, saj so se v njem dogajale tako usmrtitve kakor tudi uboji. Prav zato Tower velja za grad v Angliji z največ duhovi in prikaznimi. Wikipedija pravi, da je verjetno najbolj znana prikazen Anne Boley, katero naj bi videlo tudi več obiskovalcev utrdbe. 🙂

Londonski Tower so od leta 1485 varovali »beefeaters« – stražarji v prepoznavnih uniformah, kakršne so začeli nositi za časa kraljice Elizabete I. v 16. stoletju. Beefeaters izbirajo iz vrst vojakov, svoje nenavadno ime (v prevodu jedci govedine) pa so dobili zaradi rdečega mesa, ki so ga nekdaj, v času pomanjkanja, dobivali za hrano. Danes so beefeaters, znani tudi kot »Yeoman Warders«, na voljo turistom, z veseljem nam povedo tudi legendo o krokarjih. Karel II. je prvi zahteval, da je treba krokarje, ki živijo v trdnjavi zaščititi. Kraljestvo in trdnjava bi naj propadla, če krokarji kdaj zapustijo Tower of London. Prav iz tega razloga imajo pristrižena krila in posebnega oskrbnika.

Tik ob Tower of London je postavljen atraktiven Tower Bridge. Ta znameniti dvižni londonski most čez reko Temzo so uradno odprli leta 30. junija 1894, arhitekturno mojstrovino (dvema velikima stolpoma v viktorijanskem slogu, ki ju povezuje visoka prečna konstrukcija) v celotni dolžini 240 metrov (razpon med stolpoma pa znaša približno 61 metrov) je zasnoval Sir Horace Jones. Tower Bridge je zaradi svoje neskončne lepote hipoma postal simbol Londona ter ena izmed najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta, Anglije, Velike Britanije.

Ena od najbolj značilnih lastnosti fotogeničnega Tower Bridgea (ponoči je most osvetljen z več tisoč lučmi) je njegov premični del, ki se dvigne, da omogoči prehod visokim plovilom. Ta funkcija je bila prvotno namenjena prehodu jadrnic, danes pa se most odpira le ob posebnih priložnostih. V stolpičih mostu je organizirana razstava, ki obiskovalcem omogoča ogled zgodovine in samega delovanja Tower Bridgea. Lahko se tudi povzpnete na vrh enega od stolpov na mostu (visoka sta 61 metrov) in uživate v dodatnem razgledu na London.

Bonus nasvet 1: Pridite dovolj zgodaj, da premagate neznansko gnečo, saj nič bolj ne pokvari kraljevskega doživetja kot čakanje v vrsti.
Bonus nasvet 2: Neredko so v Tower of London, predvsem v vročih turističnih mesecih, organizirani posebni (brezplačni) dogodki. Zakaj ne bi uživali v dodatnih »turističnih storitvah«?!

2. Westministerska palača (Palace of Westminster) in Big Ben

Palace of Westminster na levi strani reke Temze je ena najbolj prepoznavnih zgradb v Londonu in sedež britanskega parlamenta (Houses of Parliament), turistom priporočamo ogled z vodičem, ki bo postregel z morjem zanimivih podatkov iz zakulisja politične zgodovine (in same zgradbe). Westministerska palača vsebuje dve hiši britanskega parlamenta: House of Commons (spodnji dom) in House of Lords (zgornji dom). Palace of Westminster je ne le politični center, ampak tudi pomemben kulturni in zgodovinski simbol v Veliki Britaniji.

Gradnja Westministerske palače se je začela v 11. stoletju, kasneje je bila skozi stoletja večkrat preurejena in obnovljena. Današnja zasnova Westministerske palače iz leta 1870 je rezultat obsežne obnove, ki je potekala po veliki požaru leta 1834. Palace of Westminster je znana po svoji neogotski arhitekturi, z značilnimi stolpi, med njimi je tudi 96 metrov visoki The Elizabeth Tower, ki ga večina ljudi pozna po imenu Big Ben, ki ga krasi velikanska ura s petimi zvonovi.

Ura na Big Benu je ena največjih štirioglatih ur na svetu, v premeru meri približno 7 metrov, sekundni kazalec je dolg približno 4,3 metra. Kot rečeno, stolp – The Elizabeth Tower – ljubkovalni vzdevek “Big Ben”, ki se je prvotno uporabljal le za največji zvon v samem stolpu. The Elizabeth Tower se je do leta 2012, ko so ga preimenovali ob diamantnem jubileju Elizabete II., uradno imenoval Clock Tower oz. St. Stephen’s Tower.

Bonus nasvet: Ogled Big Bena je – vsaj občasno – mogoč, traja uro in pol, ni pa primeren za vsakogar. Obiskovalci morajo biti stari 11 let ali več, biti morajo v športni kondiciji, saj bodo morali premagati 344 stopnic, zaradi hrupnega urnega mehanizma in zvonov bodo prejeli čepke za ušesa.

3. Westminstrska opatija (Westminster Abbey)

Westminstrska opatija (s cerkvijo svete Margarete, angleško St. Margaret’s Church) ter bližnji, sosednji »Houses of Parliament« (Palace of Westminster z Big Benom) sta bila leta 1987 uvrščena na prestižen Unescov seznam svetovne dediščine. Protestantska Westminstrska opatija plus cerkev svete Margarete sta znana predvsem zato, ker se tam, vse od leta 1066, ceremonialno opravijo vsa angleška in britanska kronanja, zgodovinarji pa omenjajo tudi številne kraljevske poroke.

Westminstrska opatija s cerkvijo svete Margarete pa ni slavna le zaradi veselih dogodkov. Razgledana wikipedija zapiše: »Kot grobišče več kot 3300 oseb, ki so v britanski zgodovini kaj pomenile (vključno z najmanj šestnajstimi monarhi, osmimi predsedniki vlad, pesniki, igralci, znanstveniki in vojaškimi voditelji ter neznani bojevnik), je včasih Westminstrska opatija opisano kot britanska Valhalla, po ikonični pokopni dvorani nordijske mitologije«. Tukaj so npr. pokopani: Isaac Newton, Charles Dickens, Rudyard Kipling, Charles Darwin in Stephen Hawking.

Prvotna cerkev na tem mestu je bila ustanovljena v 7. stoletju, današnja zgradba ima korenine v začetku 11. stoletja. Westminstrska opatija predstavlja značilnosti visoke gotike, ki so prevladovale med 13. in 16. stoletjem v Evropi. Velike vitražne rozete, visoki stolpi, loka in kompleksnost detajlov so značilni za to obdobje. Westminster Abbey ima dva visoka stolpa na zahodnem koncu, imenovana Jezusov stolp in Marijin stolp, ki sta del zahodne fasade cerkve. Jezusov stolp je visok približno 69 metrov. Vsekakor turistom ogled priporočamo, za podrobnejše informacije glej izčrpno spletno stran www.westminster-abbey.org.

Bonus nasvet 1: Westminstrska opatija je le 10 minut hoda oddaljena od Downing St. 10, kjer ima svoje službene prostore britanski premier. Tja bomo obiskovalci odšli zaman, ker ulico zapirajo, blokirajo policisti, t.i. »bobby-ji«, kar je žargonski izraz za pripadnika metropolitanske policije, ki izhaja iz imena sira Roberta Peela, ki je leta 1829 ustanovil londonsko policijo.

Bonus nasvet 2: Se pa vam splača sprehodit do »Churchill War Rooms«, podzemnih prostorov, bunkerjev, ki so bili med drugo svetovno vojno uporabljeni kot poveljniški center britanske vlade in zasilno domovanje premiera Winstona Churchilla. V neposredni bližini je tudi 23 hektarjev veliki St James’s Park, ustanovljen je bil v sedemnajstem stoletju in je eden najstarejših kraljevskih parkov v Londonu. St James’s Park je znan po svoji lepoti (tudi jezero z labodi), urejenosti in sproščujočem okolju, kar ga naredi za zelo priljubljeno destinacijo tako med Londončani kot turisti.

4. Buckinghamska palača (Buckingham Palace)

Buckingham Palace je ikonična rezidenca britanskih monarhov in ena najbolj prepoznavnih zgradb v Londonu. Buckinghamska palača od leta od leta 1837 služi kot delovno mesto za kraljevo družino, tam so tudi številni državni dogodki in sprejemi (dodaten info: sedanji kralj Charles živi z ženo Camillo v bližnji »Clarence House«). Buckingham Palace je vsekakor izredno pomemben simbol britanske monarhije ter ključen del kulturne dediščine Londona oziroma celotne Velike Britanije.

Buckingham Palace je zgradil Duke of Buckingham, po katerem je zgradba dobila ime. Leta 1761 pa jo je od njega odkupil kralj Jurij III. in jo začel spreminjati v zatočišče (sanctuary) za svojo ženo, kraljico Šarloto (»kraljičina palača«). Buckinghamska palača je bila večkrat obnovljena, dodali pa so ji tudi dvakrat toliko prizidka, kot je bila njena prvotna velikost.

Celotno posestvo se razteza na površini veliki 20 nogometnih igrišč, s čudovitimi vrtovi, Buckinghamska palača ima kar 775 sob, npr. 52 spalnic in 188 sob za osebje (zaposlenih je okrog 300 ljudi). Veličastna Buckinghamska palača je znana po svoji prekrasni neoklasicistični arhitekturi. Nekateri deli Buckingham Palace so odprti za turistične oglede, večina turistov pa si čudovito Buckingham Palace ogleda kar z ogromnega, veličastnega spomenika kraljici Viktoriji (»Victoria Memorial«), ki je poln prekrasnih kipov. Glej tudi video: Buckingham Palace Tour – BBC London,

Bonus nasvet 1: Pred Buckinghamsko palačo je mogoče videti »King’s Guard«. Slavna kraljeva garda je znana po svojih barvitih, rdeče-črnih, uniformah in velikanskih, zelo nenavadnih, »kapah«, ki tehtajo več kot 1,5 kilograma. Ne izzivajte stražarjev na tekmovanje v strmenju »v prazno«; ti strumni fantje so izpopolnili umetnost stoičnega pogleda! 🙂 Še to, menjava straže pred Buckingham Palace je ena najbolj znanih turističnih atrakcij v Londonu, poleti je na sporedu ob 11.30, v zimskih mesecih pa ob 11.00.

Bonus nasvet 2: Mogoče bi z veseljem obiskali bližnji The Guards Museum, kjer bi spoznali večplastnost operativnega življenja vojakov? Muzej vsebuje obsežne zbirke, ki vključujejo uniforme, opremo, bojno opremo, medalje, zastave, fotografije in druge (multimedijske) artefakte, povezane z zgodovino kraljevih gardistov.

5. Britanski muzej (The British Museum)

Mogoče bi morali Britanski muzej postaviti takoj pod prvo točko, saj je ta kulturna ustanova marsikateremu turistu, tudi zato ker je vstop brezplačen, osrednja točka ob obisku Londona. Google maps zapiše: »The British Museum: Velika razstava starin z vsega sveta, vključno z egipčanskimi mumijami in antičnimi grškimi kipi«. Svetovni iskalec google se je zmotil, moral bi napisati: »veeeeeeeeeeeelika razstava!«. 🙂

Britanski muzej ima kar osem milijonov predmetov v kar 94 galerijah (zaradi pomanjkanja prostora se veliko teh predmetov nahaja v podzemeljskih depojih). Ta impresiven muzej na 75.000 kvadratnih metrih vas bo pustil brez sape, ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine ali ne. Pravijo, da ko vstopiš v Britanski muzej, je, kot bi stopil v zibelko svetovne zgodovine. Britanski muzej zagotovo spada med največje in najpomembnejše muzeje na celem svetu. Vsekakor se »spodobi«, da ga obiščemo.

Britanski muzej je leta 1753 ustanovil sir Hans Sloane, zdravnik in znanstvenik. Kasneje je muzej za drobiž kupila britanska vlada, za javnost pa je bil odprt 15. januarja 1759. Na kratko nam o najbolj značilnih eksponatih na pomoč priskoči wikipedija: kamen iz Rosette (omogočil je razvozlavo hieroglifov), marmornate gravure iz atenskega Partenona (Grki jih želijo nazaj), dela Albrechta Dürerja, egipčanske mumije, predmeti iz Ura (pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji). V bistvu ima Britanski muzej v svojih prostorih nakopičene neverjetne (umetniške, arheološke, zgodovinske) zaklade z vseh koncev sveta, ki so jih Britanci nabirali tudi na načine, ki niso ravno v ponos demokratičnim družbam.

Bonus nasvet 1: Povedali smo že, da je vstop v Britanski muzej brezplačen (obiskovalci lahko prispevamo prostovoljne prispevke). V Britanskem muzeju, kjer je za nekoliko manj gneče ob delavnikih, so na voljo tudi trgovine in kavarne, kjer lahko obiskovalci kupimo številne spominke ali si privoščimo počitek med ogledovanjem. Verjemite, potrebovali ga boste. 🙂

Bonus nasvet 2: Ker je Britanski muzej izredno velik, ponuja zares ogromno, bi se lahko po njem sprehajali ne samo en dan, ampak cel teden. Zato je naše priporočilo, da si vnaprej izberete nekaj razstav, ki si jih želite ogledati, da se izognete utrujenosti v muzeju; verjemite mi, bolečine v mišicah so neizbežne, še glava vas bo zabolela zaradi neverjetne količine podatkov, ki jih boste poskušali predelati. Priporočilo: za lažjo navigacijo, orientacijo si prenesite brezplačno mobilno aplikacijo British Museum, ki spremlja vaše gibanje.

6. Prirodoslovni muzej (Natural History Museum)

Prirodoslovni muzej v Južnem Kensingtonu je bil leta 2022 najbolj obiskana turistična znamenitost v Londonu, saj ga je obiskalo skoraj 4,7 milijona obiskovalcev. Tega leta sta na lestvici sledila Britanski muzej in Tate Modern s približno 4,1 milijona oziroma 3,9 milijona obiskov. Neverjetno, kajne?! 🙂

Prirodoslovni muzej je – seveda, kakor pove že samo ime – muzej prirodoslovja, Celotna zbirka obsega približno 70 milijonov predmetov, ki so razdeljeni na pet glavnih zbirk s področij botanike, entomologije, mineralogije, paleontologije in zoologije. Kot vsi javni muzeji v Združenem kraljestvu je tudi Prirodoslovni muzej javno financiran, zato se obiskovalcem ne zaračuna vstopnine, razen v primeru posebnih razstav.

Muzej je bil ustanovljen leta 1881 in je eden največjih in najbolj obiskanih naravoslovnih muzejev na svetu. Impozantna arhitektura muzeja, s svojim neogotskim stilom, pritegne pozornost že od daleč, od zunaj. V notranjosti muzej obiskovalce navduši s številnimi razstavami, npr. o življenjski poti Charlesa Darwina, znanstvenika, ki je znan po svoji teoriji evolucije. Verjetno pa največ pozornosti pritegnejo »sestavljena okostja velikanskih dinozavrov«.

Bonus nasvet 1: »Muzejska četrt Londona« na ulici Exhibition Road, ob Prirodoslovnem muzeju, ponuja še dva vrhunska muzeja: Muzej znanosti (Science Museum) in Victoria and Albert Museum, Science Museum je odlična destinacija za vse, ki jih zanima znanost, tehnologija in inovacije. Interaktivni pristop in raznolikost razstav privabljata tako otroke kot odrasle. »Super je«, vam povem. Popolno nasprotje je Victoria and Albert Museum, ki prikazuje raznolike umetniške zbirke, vključno s kiparstvom, slikarstvom, keramiko, oblačili, nakitom, steklom, pohištvom in drugimi oblikovalskimi elementi.

Bonus nasvet 2: Prirodoslovni muzej in Muzej znanosti sta zelo primerna tudi za otroke. Vabijo predavanja in delavnice, pa filmi, interaktivna doživetja, obiskovalci sodelujejo v eksperimentih in odkrivanju znanstvenih konceptov, trgovine vabijo z zanimivimi prodajnimi izdelki. V dolgih urah obiska bo čas neopazno kar zletel mimo vas. 🙂

7. Muzej Tate Modern in sosednji Shakespeares Globe

Napisali smo že, da Tate Modern v Londonu, ki je bil odprt leta 2000, vsako leto privabi milijone obiskovalcev. Kaj ponuja muzej Tate Modern London, da navdušuje množice? Tate Modern London se ponaša s številnimi obsežnimi zbirkami raznolike sodobne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video), številne razstave so na ogled tudi brezplačno. V muzeju so lepo zastavljene in postavljene stalne zbirke umetnikov, kot so Pablo Picasso, Salvador Dalí, Andy Warhol, Claude Monet, Henri Matisse in številni drugi, močno pa privabljajo »gostujoče, začasne« razstave.

Poseben del muzeja, znan kot The Tanks, je namenjen performansu in umetniškim dogodkom v živo. Muzej ima več trgovin, kjer obiskovalci lahko kupijo umetniške reprodukcije, knjige in spominke. Na voljo so tudi restavracije in kavarne za obiskovalce. Tate Modern ponuja čudovito razgledno ploščad na desetem nadstropju, ki nudi edinstven ptičji pogled na London in reko Temzo. Skratka, muzej Tate Modern je ključna (londonska) destinacija za ljubitelje sodobne umetnosti.

Bonus nasvet 1: Zgradba Tate Modern, ki je bila prej elektrarna, se ponaša z impresivno sodobno arhitekturo, edinstvene galerije vabijo v posebno okolje za raziskovanje umetnosti. Muzej Tate Modern v Londonu se trudi ponuditi številne interaktivne izkušnje, ki omogočajo obiskovalcem, da bolje razumejo in doživijo umetniška dela. Izkoristite te možnosti!

Bonus nasvet 2: Ko boste zapustili Tate Modern, ste le nekaj minut hoda oddaljeni od znamenitega mostu za pešce – Millennium Bridge – in slovite ustanove Shakespeares Globe, ki je realistična zgodovinska rekonstrukcija istoimenskega elizabetinskega gledališča, ki je bilo prvotno zgrajeno leta 1599 in za katero je super slavni književnik William Shakespeare pisal svoje vsem poznane, brezčasne, igre. Obiskovalci si lahko omislimo voden ogled gledališča ter si ogledamo še razstavo o zgodovini in delovanju te znamenite kulturne inštitucije.

9. London Eye – ogromno panoramsko kolo

London Eye, včasih tudi z imenom Millennium Wheel, je ogromno razgledno kolo, med turisti je zelo zaželeno (letno se z njim popelje okrog 3 milijone obiskovalcev). Kolo London Eye je visoko 135 metrov in ima premer 120 metrov, prvi obiskovalce je ta turistična znamenitost sprejela marca 2000. Vrtljivo kolo London Eye ima 32 prozornih (steklenih?!) kabin, kar zagotavlja odlično panoramsko doživetje. Kolo se vrti počasi, omogoča popolnoma varno in prijetno izkušnjo, ena vožnja traja približno 30 minut, istočasno se lahko »teoretično pelje« kar 1.600 ljudi.

London Eye se, na nekaterih pomembnejših spletnih lestvicah, uvršča na drugo mesto v kategoriji »svetovnih romantičnih destinacij« (na prvem mestu je – seveda – trdno zasidran pariški Eifflov stolp). Londonski mediji z največjim veseljem navajajo, da se je na London Eye do sedaj zgodilo že najmanj 5.000 »prošenj za poroko«. Vprašanje Will You Merry Me? (Se boš poročil/a z menoj?) je očitno na London Eye zares zelo popularno. ??

Sir Richard Rogers, dobitnik Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo za leto 2007, je v knjigi o projektu London Eye zapisal: »Oko je za London naredilo to, kar je za Pariz naredil Eifflov stolp, tj. dalo mu je simbol in omogočilo ljudem, da se povzpnejo nad mesto in ga gledajo navzdol. Lepota turistične znamenitosti London Eye je v tem, da je javno dostopna ter da stoji na odličnem mestu v samem središču Londona«.

Bonus nasvet 1: Če ste ljubiteljski ali profesionalni fotograf, vam London Eye ponuja priložnost, da posnamete čudovite panoramske fotografije mesta London. Kolo se premika tako počasi, da ima človek veliko priložnosti za fotografiranje in snemanje z vseh (višjih) zornih kotov. Iz kabine se odlično vidijo predvsem: Big Ben, Tower Bridge, St Paul’s Cathedral in Buckingham Palace.

Bonus nasvet 2: Vstopnice za London Eye niso ravno prav poceni, najcenejša je okrog 25 britanskih funtov, če se boste »nekoliko afnali«, pa bo cena takoj poskočila na 50 in še nekaj britanskih funtov. Se pa splača razmisliti, če bi vstopnico za London Eye kombinirali še s kakšnimi drugimi turističnimi atrakcijami, tako se da prihraniti kar veliko denarja. 🙂

10. Hyde Park – največja londonska zelena oaza

Hyde Park je eden od največjih in najbolj znanih londonskih (kraljevskih) parkov, je pomemben del londonske kulturne dediščine (poiščite kipe, spomenike :-)). Hyde Park se nahaja v osrednjem delu Londona, blizu številnih turističnih znamenitosti, vključno z Buckinghamsko palačo, Kensingtonsko palačo. Hyde Park je bil ustanovljen leta 1637 kot lovišče za kralja Henrika VIII. Kasneje ga je odprl za javnost kralj Karel II. in od takrat je postal priljubljena destinacija za številne rekreativne dejavnosti in relaksacijo v londonskem zelenilu.

Hyde Park ima površino približno 142 hektarjev, vključno z dokaj velikim umetnim jezerom imenovanim The Serpentine, kar ga uvršča med največje kraljeve parke v Londonu. Hyde Park je pogosto prizorišče koncertov, festivalov, parad in drugih javnih prireditev (tudi demonstracij), obiskovalci si neredko omislijo piknike. Hyde Park je znan tudi po kotičku – Speaker’s Corner -, kjer je dovoljeno javno nastopanje in izražanje različnih mnenj.

Bonus nasvet 1: Na zahodu se Hyde Park združuje s Kensington Gardens, čudovitimi kraljevskimi vrtovi, tam pa je tudi Kensingtonska palača (Kensington Palace), ki je ena od kraljevskih rezidenc v Londonu, slovi po bogati zgodovini. Kensingtonska palača je pridobila poseben pomen zaradi povezave s princeso Diano, ki je tam živela po svoji poroki s princem Charlesom. Spominska fontana na tem območju je posvečena njenemu spominu. Danes so v Kensingtonski palači uradi in londonske rezidence valižanskega princa in princese (Williama in Catherine Middleton, ki sicer uradno živita na naslovu Adelaide Cottage v kraju Windsor, ki je znan po gradu).

Bonus nasvet 2: Na južnem obrobju Hyde Parka lahko najdemo Royal Albert Hall, super znamenito koncertno dvorano, ki je znana tudi po svoji okrogli obliki in spektakularni kupoli. Slavnostno odprtje dvorane Royal Albert Hall je bilo leta 1871, zasnovana je v stilu visokega viktorijanskega neogotskega arhitekturnega sloga. Le dobrih petnajst minut hoda je od nje oddaljena znamenita veleblagovnica Harrods, ki je ikona luksuznega nakupovanja, privablja obiskovalce iz celega sveta, ki si želijo doživeti prestiž in razkošje.

11. Katedrala svetega Pavla (St. Paul’s Cathedral)

Katedrala svetega Pavla je ena od najbolj prepoznavnih londonskih znamenitosti in pomembnih verskih stavb (stolna cerkev londonske škofije). Prva sakralna stavba je na tem mestu stala leta 604. Po velikem londonskem požaru, leta 1666, so slabo desetletje kasneje, po načrtih arhitekta Christopherja Wrena, začeli z gradnjo sedanje katedrale, ki je znana po svoji baročni arhitekturi, ponaša se z eno največjih kupol na svetu, znana je kot St. Paul’s Dome.

Notranjost katedrale je obdana z bogatimi okraski, reliefi, kipi. Posebno pozornost pritegneta veličasten oltar ter prelep mozaik v kupoli. Katedrala ima več zvonov, vključno z najtežjim zvonom Great Paul, ki tehta več kot 16 ton. Eden od zanimivih elementov katedrale je The Whispering Gallery, kjer je zaradi akustike mogoče slišati šepetanje iz enega konca galerije na drug konec.

Bonus nasvet 1: Tisti obiskovalci, ki si drznejo premagati 582 stopnic, se lahko povzpnejo na The Golden Gallery v vrhu kupole, od koder se z balkončka odpre čudovit razgled na London. The Golden Gallery je ime dobila po zlatih barvnih lističih, ki krasijo njeno zunanjost ter ji v sončni svetlobi dajejo značilen bleščeč videz.

Bonus nasvet 2: Eden najboljših načinov za raziskovanje katedrale svetega Pavla je voden ogled. Vodiči bodo obiskovalcem predali številne zanimive zgodbe, podatki bodo prikazani v popolnoma novi luči. Še to, če bi se radi zares poglobili v »tematiko, ki jo ponuja katedrala svetega Pavla«, si lahko omislite dodatne, specializirane oglede. Priporočamo klik na www.stpaulscathedral.uk.

12. The Shard in The Gherkin – znameniti londonski stolpnici

The Shard in The Gherkin sta najbolj prepoznavni zgradbi modernega Londona. Špičasti The Shard je bil odprt leta 2013 in je šesta najvišja stavba v Evropi, kot tudi druga najvišja prostostoječa zgradba v Združenem kraljestvu.

V skorajda 310 metrov visokem, 87-nadstropnem, nebotičniku, ki mene osebno asociira na cerkev, najdemo hotel, bare in restavracije, pisarniške prostore, stanovanja in (plačljivo) razgledno ploščad na 72. nadstropju, ki ponuja neprekosljiv panoramski razgled na London (pogled v primernem vremenu lahko sega tudi skorajda 60 kilometrov daleč). The Shard, stvaritev italijanskega arhitekta Renza Piana, je piramidaste oblike, zaradi ostrih robov in s steklom obdanega pročelja je dobila vzdevek »črepinja«.

Naslednji simbol sodobne arhitekture, londonskega neba, je zgradba 30 St Mary Axe, dokončana je bila leta 2003, stoji v poslovnem središču mesta, ljudje jo ljubkovalno najraje, zaradi svoje značilne oblike, ki spominja na kumarico, imenujejo kar The Gherkin. Zaradi arhitekture in trajnostnih praks večkrat strokovno nagrajena stavba The Gherkin je visoka približno 180 metrov in ima 41 nadstropij, v svojem drobovju pa skriva predvsem pisarniške prostore. Na vrhu The Gherkin se nahaja bar z odprtim razgledom, znan kot The Gherkin Bar. To je prostor, kjer obiskovalci lahko uživajo v pijači ob osupljivem panoramskem razgledu na London.

Bonus nasvet: Inteligentni ChatGPT smo poprosili, da nam naredi izbor še nekaterih dodatnih zanimivejših modernejših londonskih zgradb. Odločil se je za naslednje: Walkie-Talkie oz. 20 Fenchurch Street (ki ima na vrhu javni vrt z imenom Sky Garden), Cheesegrater oz Leadenhall Building (spominja na rezilo za ribanje sira), Can of Ham oziroma 70 St Mary Axe (ima silhueto, ki spominja na konzervo šunke), nebotičnik One Blackfriars imenovan tudi The Vase ali The Boomerang, 22 Bishopsgate oziroma Twentytwo in Strata SE1, ki ima vgrajene vetrne turbine in je eden od bolj trajnostnih, »zelenih« nebotičnikov v mestu London.

13. Camden Town – »odštekani« predel Londona

Vstopite v kraljestvo alternative, v Camden Townu punk sreča vintage in ulično hrano. Camden Market je v sami srži neverjeten kalejdoskop eklektičnih stojnic, ki ponujajo vse od klasičnih pa do eksotičnih kuhinj. Camden Town nam v spominu ostane predvsem kot skupek raznolikih tržnic, ki so večinoma odprte predvsem ob vikendih, ob hrani pa lahko nabavite »čisto vse«, od igle pa vse do lokomotive.

Google pa zapiše: »Londonska soseska Camden Town je znana po tržnici z modnimi oblačili in zanimivimi predmeti ob prekopu Regent’s Canal. Camden Town je zatočišče za ljudi s protikulturnimi težnjami je priljubljeno med turisti, najstniki in pankerji. Pestro nočno življenje zaznamujejo alternativni klubi z živo glasbo in tradicionalni pubi ter zvezdniki, ki nastopajo na prizoriščih Jazz Cafe in Roundhouse. V bližini je Regent’s Park z urejenimi vrtovi in londonskim živalskim vrtom«.

Bonus nasvet 1: Na tržnicah obvezno barantajte. Vendar odgovorno; barantanje je umetnost, ne boj. Predlagam, da imate s seboj gotovino (v manjših bankovcih). Obvezno poskusite ulično, mednarodno hrano in slavni angleški fish and chips, ki je menda najboljši prav v tem delu mesta. Tudi meni osebno je bil dober, za razliko od tistega v središču Londona.

Bonus nasvet 2: Raziščite nekonvencionalne uličice in skrite kotičke Camden Towna. To še posebej velja ob vikendih, ko je največ ulične izbire, največ prodajalcev in kupcev. Sama sem obiskala tudi Cyber Dog, eklektično trgovino z neonskimi oblačili, ki me je skorajda – dobesedno – šokirala.  🙂 V neposredni bližini je tudi kip slavne, prav v Camden Townu prehitro umrle pevke Amy Winehouse. Mogoče pa boste naleteli na veliki stenski mural?!

14. West End »sploh ni samo gledališče«

West End je znan kot »živahno gledališko okrožje«, tukaj je srce londonske gledališke scene, na številnih ulicah (prednjačijo Shaftesbury Avenue, Strand in Haymarket) ima svoje dvorane kar 40 gledaliških ustanov. West End ponuja izjemno raznolikost gledaliških predstav, vključno z muzikali, dramskimi igrami, komedijami, baleti in operami. »Gledališki« West End ponuja nekaj za vsak okus in starostno skupino. Predstave The Phantom of the Opera, Les Misérables, The Lion Kings so dosegle svetovno prepoznavnost.

West End: luči, kamera, akcija! Londonski West End s svojimi številnimi dvoranami vsakodnevno sestavi pravi gledališki praznik, festival gledališča, tam si lahko ogledamo muzikale ob katerih bomo ritmično udarjali z nogami, pa resne drame, zaradi katerih bomo podvomili v naše lastne življenjske odločitve. V West Endu si lahko ogledamo številne nagrajene gledališke spektakle, celotna soseska West End nudi številne možnosti zabave, je nezgrešljivo mesto v čarobnem in vedno budnem Londonu.

Je pa West End območje v osrednjem in zahodnem delu Londona, ki se lahko »pohvali« tudi z nekaterimi slavnimi ulicami in trgi: Piccadilly Circus, Leicester Square, Covent Garden. Piccadilly Circus je znano mestno križišče v osrednjem Londonu, ki slovi po svoji živahni atmosferi in neonskih reklamah.

Na sredini Piccadilly Circusa stoji kip, znan kot Statue of Eros ali Angel of Christian Charity ki je del priljubljenega vodnjaka Shaftesbury Memorial Fountain. Leicester Square je živahen trg z majhnim parkom in kipi filmskih likov. Na območju Covent Gardna pogosto najdemo ulične umetnike, glasbene izvajalce in zabavljače, ki prispevajo k živahni londonski atmosferi.

Bonus nasvet 1: Za gledališke predstave v West Endu je priporočljivo, po spletu, pridobiti vstopnice vnaprej, saj so nekatere predstave zelo priljubljene in se dokaj hitro razprodajo.

Bonus nasvet 2: Na skrajnem severo-zahodnem kotu West Enda je svoj prostor pod soncem našla slovita ulica – Oxford Street. Ta ulica v dolžini slabih treh kilometrov velja za eno izmed najbolj obiskanih nakupovalnih središč v celotni Evropi, vsaj pol milijona dnevnih nakupovalcev pridno naskakuje nekaj sto zelo uveljavljenih trgovin, ki zelo pogostokrat ponujajo zares odlične popuste.

15. Narodna galerija (The National Gallery) in Trafalgar Square

The National Gallery hrani eno najobsežnejših zbirk na svetu (čez 2.000 slik). Zbirka vključuje umetniška dela od srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. Med znamenitimi slikami so dela umetnikov, kot so Leonardo da Vinci, Vincent van Gogh, Claude Monet, Rembrandt, Michelangelo in številni drugi. Narodna galerija je bila ustanovljena leta 1824 ter uradno odprta 9. aprila 1839.

Narodna galerija vsekakor velja za enega izmed najpomembnejših umetniških muzejev v celotni Veliki Britaniji, kar so prepoznali tudi obiskovalci, ki v velikanskem številu, tudi zaradi brezplačnega vstopa, z velikim pričakovanjem vstopajo v to pomembno svetovno kulturno ustanovo. V neposredni bližini lahko obiščete tudi “Narodno galerijo portretov” (The National Portrait Gallery), kjer si lahko ogledate portrete (slike in fotografije) vseh pomembnih britanskih osebnosti skozi zgodovino.

Pred glavnim vhodom v Narodno galerijo se razprostira velik Trafalgar Square, ki je najbolj znan trg v celotnem Londonu. Trafalgar Square je bil dokončan leta 1840, ime je dobil po bitki pri Trafalgarju leta 1805, v kateri je slavni Horatio Nelson, ki je bil v bitki smrtno ranjen, premagal mnogo močnejšo združeno špansko-francosko floto. V osrednjem delu trga Trafalgar Square je postavljen Admiral Nelson’s Column (Nelsonov steber), stolp visok približno 51 metrov, ki ga dodatno krasi kip admirala Nelsona na samem vrhu.

Trg krasijo tudi: levi (Trafalgar Square lions, ki so zelo primerni za fotografiranje), vodnjaka (Trafalgar Square fountains, iz leta 1845, v njiju zelo radi skačejo vročekrvni nogometni navijači), bronasti spomeniki (General Sir Charles James Napier, Major General Sir Henry Havelock in King George IV) in »odštekane«, sodobne umetniške inštalacije (The Fourth Plinth) in t.i. »Police box« (ki jo turistični vodiči predstavijo kot najmanjšo policijsko postajo v Londonu). Večkrat na leto je Trafalgar Square oder za številne dogodke, večkulturne festivale in verska praznovanja.

Bonus nasvet 1: Ob robu trga stoji St Martin-in-the-Fields, čudovita baročna cerkev iz 18. stoletja, znana po istoimenskem klasičnem orkestru (The Academy of St Martin-in-the-Fields). Baje se v času kosila se tu ves teden odvijajo zelo priljubljeni koncerti, neredko se lepa zunanjost cerkvene stavbe pojavlja v filmih.

Bonus nasvet 2: Celoten Trafalgar Square čudovito zasije ponoči, ko ga dodatno zaznamujejo bližnje restavracije in bari. Predlagam, da obiščete The Rooftop St. James«, s hvaljeno teraso na vrhu zgradbe, ki ponuja čudovite razglede na London. Mogoče pa bi se raje odpravili v China Town? To je živahna soseska, ki vas, ko stopite skozi živo pisan vhod The Chinatown Gate, popelje v svet azijskih rdečih luči ter na kitajsko kulinarično avanturo.

Tako. Dokaj natančno smo se sprehodili skozi največje londonske turistične znamenitosti, zato počasi končajmo s tem prispevkom. Seveda bi lahko o (manjših) turističnih »sladkorčkih« angleškega glavnega mesta spisali še dodaten roman, omenjamo še npr.: Museum of London, Monument to the Great Fire of London, Whitechapel Gallery, BT Tower, Bank of England Museum, Borough Market ali Royal Museums Greenwich (ki je sestavljen iz štirih muzejskih enot: National Maritime Museum, historic ship Cutty Sark, the Royal Observatory in the Queen’s House art gallery). To in še več ponuja (turistični) London. Ampak o tem kdaj drugič.

Zaključek. London popotnike iz vseh koncev sveta vabi z osupljivo mešanico bogate zgodovine, kulturne raznolikosti in sodobne živahnosti. Prevoz do Londona in po Londonu je enostaven, zato le obiščite čaroben, zabaven London. Kadarkoli, London je lep v vseh letnih časih. London vam bo pričaral kričeč kalejdoskop doživetij, ponudil vam bo žlahtno mešanico zgodovinske tradicije in modernosti, London vam bo – le verjemite! – zmešal polno skledo prelepih turističnih spominov.

Ps. Za lažje pisanje sta se po Londonu sprehajala Valentina Vučičić in Peter Gavez, profesionalne fotografije, ki marsikje ne “ustrezajo vzporednemu tekstu” (se opravičujemo!), so nam prijazno poslali iz Londona, iz www.visitlondon.com oz. www.londonandpartners.com.