Bled, tako neverjetno lep

Sprehod ali kolesarska vožnja po obali Blejskega jezera (okrog 6 kilometrov dolžine), obisk gradu in otočka s cerkvijo (vožnja z značilnim čolnom imenovanim pletna), kopanje ali pozimi hoja po zaledeneli površini jezera, uživanje na razgledni točki Ojstrica, vožnja s tradicionalno kočijo (fijaker), pokušanje blejske rezine (sladice, ki je simbol lokalne kulinarike) in neizmerna sproščenost, ki preveva Bled, so glavne oporne točke, ki jih potrebuje vsak (morebitni) – (celo)dnevni – obiskovalec te glavne slovenske turistične atrakcije.

Imate nekoliko več časa? Potem priporočamo še kratek obisk bližnjih gora v Triglavskem narodnem parku, predvsem ob vročih dneh se splača odpeljati le do nekaj kilometrov oddaljene soteske Vintgar ali pa 20 kilometrov skočiti celo še do enega jezerskega diamanta – Bohinjskega jezera. Preden se lotimo nekoliko natančnejšega pregleda najbolj pomembnih turističnih blejskih točk, pa bomo – kakor je na našem portalu že skorajda pravilo – postregli z nekaterimi osnovnimi informacijami o samem kraju.

Bled je, upravno gledano, mesto (od leta 1951) in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled. Središče Bleda leži na nadmorski višini 501 metra, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Geografsko gledano se Bled nahaja skorajda v samem osrčju Julijskih Alp v Sloveniji. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju Blejskega jezera, ob katerem leži ter ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega.

Vas morebiti zanima kilometrska razdalja do Bleda? Izbrali smo naslednja mesta: Ljubljana (dobrih 50 km, okrog 45 minut vožnje z avtom), Maribor (180 km), Koper (155 km), avstrijska Celovec (60 km, dobra ura vožnje) in Gradec (219 km), italijanska Trst (dobrih 140 km) in Benetke (290 km), hrvaška Zagreb (slabih 200km) in Pulj (253 km). In še do nekaterih turističnih znamenitosti: Postojnska jama (dobrih 100 km), Lipica s slavnimi konji, lipicanci (135 km) in Velika planina (77 km).

Sledijo zelo kratke drobtinice iz zgodovine. Arheološki dokazi pravijo, da je bilo območje Bleda poseljeno že v prazgodovinskih časih. Najdbe kažejo na prisotnost Ilircev, Keltov in pozneje tudi Rimljanov. Prva omemba Bleda v pisnih virih sega v enajsto stoletje, ko je bila cerkev na Blejskem otoku darovana škofiji v Brixnu (današnji Bressanone v Italiji). Ker so tudi na območje Gorenjske vdirali Turski, so na Bledu zgradili grad. Zgodovinske zanimivosti Bleda so sicer povezane z njegovimi zgradbami, dogodki in vplivi različnih zgodovinskih in političnih obdobij, ki so oblikovali identiteto tega prelepega kraja.

Pokrajina Bleda je zelo raznolika, vključno z gozdovi, travniki, nepogrešljivim jezerom in čudovitimi alpskimi vršaci, kar omogoča različne aktivnosti in doživetja tako za obiskovalce kot seveda tudi za same prebivalce. Zato niti ne preseneča dejstvo, da se je Bled dokaj hitro z zlatimi črkami vpisal na svetovni turistični zemljevid. Bled vsekakor spada med najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Tudi zato si poglejmo nekaj »zanimivejših zgodovinskih turističnih poudarkov Bleda«.

Na pomoč smo poklicali wikipedijo: »Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale (kraljevska dinastija Karađorđević, Tito, itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma. Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana – Trbiž leta 1870, oziroma Celovec – Beljak – Trst (1906). Izgradnja najstarejših hotelskih objektov (termalni vrelec napaja dva pokrita bazena dveh večjih hotelov), pa tudi prestižnih vil, sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno, vendar je postala mnogo bolj intenzivna šele po omenjenem štiriletnem svetovnem klanju.

Nekaj več prostora v tem članku si zasluži Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma v Sloveniji, sam Bled je hipoma približal svetu. Spletni viri navajajo: »Med prvimi obiskovalci Bleda so bili verjetno romarji, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorja in Furlanije romali k Mariji na blejskem otoku. Arnold Rikli pa je med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Uredil je kopališča, sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti«.

Rikli je bil prepričan v zdravilno moč narave, vode, sonca, zraka in gibanja ter je verjel, da so ti naravni elementi ključni za ohranjanje zdravja in zdravljenje. V ta namen je razvil t.i. Riklijevo terapijo, ki je vključevala kopanje, gibanje na svežem zraku, sončenje ter zdravo prehrano. Spodbujal je gibanje in terapevtske kopeli v Blejskem jezeru, hkrati pa je zagovarjal zdrav način življenja in prehrane. Vsekakor velja, da je bil Arnold Rikli eden izmed ključnih oseb v razvoju turističnega Bleda.

Bleda, ki se sedaj ponaša z naslednjimi ključnimi turističnimi poudarki:

1. Blejsko jezero

Blejsko jezero ima površino približno 1,45 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na nadmorski višini približno 475 metrov, na južni strani iz jezera odteka Jezernica. Blejsko jezero je značilne podolgovate oblike. Blejsko jezero, ki je dolgo 2,12 kilometra in široko od 0,5 do 1 kilometer, ima poleti vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25 stopinj Celzija in do jeseni ohrani do 18 stopinj Celzija. Blejsko jezero s svojo globino, ponekod tudi do 30,6 metra, navdušuje tudi podvodne potapljače.

Blejsko jezero z okolico nudi različne aktivnosti, kot so sprehodi ob jezeru, kolesarjenje, veslanje s čolni, kopanje v poletnih mesecih (Grajsko kopališče – pod gradom, kopališče pred Kampom Bled v Zaki ter le zasebno v kopališčih Vile Bled in Grand hotela Toplice), pa tudi zimske aktivnosti, kot je drsanje na ledu, ko je jezero zamrznjeno. Poudarimo, da je Grajsko kopališče moderno urejeno; ima čez 100 kabin, 107 garderobnih omaric, urejene sanitarije in tuše, urejena je izposoja ležalnikov, že nekaj let pa se ponaša z Modro zastavo, kar pomeni, da izpolnjuje stroge okoljske standarde.

Pletnarji, ki vodijo čolne in turiste na Blejski otok, predstavljajo tradicionalni del doživetja obiska destinacije Bled. “Pletna” je ime za posebne lesene čolne, ki se uporabljajo na Blejskem jezeru. Pletne so ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti jezera, vpisane so tudi na seznam slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Pletne so ročno izdelani leseni čolni, ki so praviloma pobarvani v tradicionalno črno barvo z rdečimi okraski. So edinstvenega izgleda, s posebno obliko in izjemno stabilnostjo, hkrati lahko pletna pelje okrog 20 potnikov. Pletne so praviloma namenjene le prevozu obiskovalcev na Blejski otok, kjer stoji cerkev Marijinega vnebovzetja.

Na spletni strani www.pletna.si je o zgodovine pletne zapisano: »Slovenski pesnik France Prešern je nekoč zapisal: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol´co ta podoba raja”. Vendar, če ste obiskali Bled in se niste popeljali s pletno, potem niste bili na Bledu. Pletna je ime za 7 metrov dolgo in okoli 2 metra široko leseno plovilo. Ime izhaja iz nemške besede “pleten”. Prvi zapiski v cerkvenih knjigah o pletnah segajo v fevdalno dobo 12 stoletja. Takrat so revnejši kmetje iz vasice Mlino, ki leži na južni obali blejskega jezera dobili od oblasti nalogo da namesto desetine, prevažajo romarje na otok«.

2. Blejski otok in cerkev Marijinega vnebovzetja

Obstaja ljudsko izročilo o nastanku Blejskega jezera, Blejskega otoka: »Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero nekoč ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček na katerem je bila velikanska skala. V mesečnih nočeh so ob tej skali plesale gorske vile. V zeleni dolini pa so pastirji pasli svoje ovce. Vile so pastirje prosile, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave. Pastirji niso upoštevali prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale.

Vile so pastirjem zagrozile, da če ne bodo skale ogradili oni jo bodo pa one same. Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu tam okrog ni bilo več trave ampak gola trda zemlja. Najmlajša in najlepša vila si je zato med plesom zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili dolino. Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh. Čeprav so vile že davno odšle iz naših krajev, a ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod gorami. To je danes Blejsko jezero«. Zanimivo, kajne? 🙂

Blejski otok sredi Blejskega jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Blejski otok je rezultat tektonskega delovanja in predpleistocenske rečne erozije. V času poledenitve je ledeniško delovanje grič iz triasnega apnenca močno preoblikovalo, znižalo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo. Površina Blejskega otoka je 0,82 hehktarja. Otok, ki stoji med Mlinom in Zako, se dviga do 18 metrov nad jezersko gladino. Od leta 2002 je Blejski otok uvrščen na seznam kulturnih spomenikov Slovenije državnega pomena.

Blejski otok je obdan z bujnim zelenjem in ponuja osupljive razglede na Blejsko jezero ter okoliške gore. Na otoku stoji cerkev, ki je pomemben verski in kulturni simbol Bleda, seveda je tudi turistična atrakcija. Cerkev Marijinega vnebovzetja, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku je morda najstarejše romarsko središče na Slovenskem.

Arheologi so razkrili, da je bila tukaj že na prelomu v deveto stoletje postavljena lesena kapelica, že v desetem stoletju pa je zgrajena prva zidana cerkvica. Potem je bila cerkvica skozi številna stoletja večkrat povečana, prenovljena, obnovljena. V drugi polovici 17. stoletja so cerkev postopoma barokizirali in ji dali sedanjo obliko.

Splošno mnenje je, da je cerkev na Blejskem otoku majhna, a impresivna stavba. Notranjost cerkve je preprosta, a bogato okrašena. Obiskovalcem ponuja vpogled v versko umetnost in dediščino, vključno z freskami, starinskimi kipi in drugimi verskimi artefakti. Leta 2013 je bila notranjost cerkvenega zvonika vključno s stolpno uro celostno obnovljena. Od takrat je samostojni zvonik ponovno odprt za obiskovalce, ki se lahko povzpnejo 52 metrov visoko ter se spustijo po dvosmernem stopnišču.

Obiskovalcem sta zelo zanimiva tudi kip Marije Magdalene in gotski svetilnik. Turistom pa bo morebiti dokaj pomembno naslednje: V stolpiču nad cerkveno ladjo se nahaja zvon želja, ki je bil ulit leta 1543. Že stoletja privablja romarje in druge obiskovalce od daleč in blizu. Zato zvonjenje, še vedno odmeva prek jezera in nosi v nebo zahvale in priprošnje Materi Božji. Skratka, ne oklevajte, zaželite si kaj in potegnite za vrv zvona.

Slikovito, znamenito stopnišče na južni strani Blejskega otoka je bilo zgrajeno že v 17. stoletju. Simbolika stopnišča je bila v prvi vrsti vezana na sakralen, romarski pomen kraja. Ker teh 99 stopnic romarjem predstavlja »pot k dobremu«, marsikateri vernik ta slaven objekt Blejskega otok premaga kleče. Če nameravate obiskati Blejski otok, priporočamo, da kliknete na www.blejskiotok.si (odpiralni čas, cenik vstopnic: leta 2023 je cena za obisk Blejskega otoka na osebo 12 evrov).

3. Blejski grad

Blejski grad velja za eno največjih kulturnih in turističnih znamenitosti Slovenije. Blejski grad je postavljen na strmi pečini, ki se dviga približno 139 metrov nad gladino Blejskega jezera, zato obiskovalcem ponuja osupljive razglede na Blejsko jezero, otok, okoliške gore in celotno območje. Razgledna točka na gradu je priljubljena zaradi svoje panoramske lepote.

Do Blejskega gradu lahko pridemo po sprehajalnih poteh ali se pripeljemo z avtom po cesti. Blejski grad v »osnovi« obsega t. i. viteško dvorano, grajsko kapelo (ki je mnogim najzanimivejša od ohranjenih stavb), grajsko tiskarno, grajsko klet, zeliščno galerijo, muzej in vodnjak. Preprosto čudovito je obiskati grajski muzej (razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni) in – še posebej v lepem vremenu – posedeti na grajski restavracijski terasi s kozarcem dobrega vina v roki.

Strokovnjaki menijo, da je Blejski grad najstarejši grad na Slovenskem. Blejski grad izvira iz srednjega veka, zgodnji zapisi o gradu segajo že v enajsto stoletje (mnogo časa je bil grad sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije). Skozi stoletja je bil Blejski grad večkrat prezidan in obnovljen. Njegova strateška lega je omogočala nadzor nad območjem. Blejski grad je zgrajen v srednjeveškem slogu in vključuje elemente romanske, gotske in renesančne arhitekture. Znana je njegova kamnita stolpnica in visoki zidovi, ki dajejo gradu značilen videz. Sicer pa velja, da Blejski grad nima razkošne opreme.

Na spletni strani www.bled.si lahko med drugim beremo: »Med 1951 in 1961 je bil Blejski grad obnovljen, pri čemer je v poslopju za služinčad ob spodnjem dvorišču svoje mesto dobila grajska tiskarna, nekoliko više pa grajska vinska klet. Na spodnjem dvorišču stoji v živo skalo vklesan vodnjak, globok do 12 metrov, galerija Stolp z mesečnimi razstavami, spominska soba Arnoldu Rikliju in soba, posvečena muzejem na Gorenjskem, ter Grajski čebelnjak s čebeljimi spominki. Na grajskem dvorišču se v toplih mesecih odvijajo številne kulturne prireditve, še posebej cenjeni so srednjeveški dnevi, ko vitezi ljudem prikažejo življenje v srednjem veku«.

Na uradni spletni strani www.blejski-grad.si, kjer lahko pridobite številne izčrpnejše informacije (tudi o cenah vstopnic in času obratovanja), so dodatno namignili: »Blejski grad se neredko spremeni v prizorišče imenitnih sprejemov prelestnih gospodičen in pogumnih vitezov, njihovih lahkotnih plesov in prikazov mečevanja, ne manjkajo pa niti zabavni dvorni norčki. Nič manj živahno ni na srednjeveški tržnici pod gradom, kjer svoje umetelno znanje prikazujejo rokodelci. Dobre jedače in pijače je za vse dovolj, saj v napornem ritmu praznovanja sicer marsikdo lahko omaga«.

4. Blejska kremna rezina

Bled slovi tudi po blejski kremni rezini (po domače t.i. »kremšniti«). Ta sladica je vsekakor simbol Bleda in je izredno priljubljena tako med domačini kot turisti (govori se, da so do leta 2023 na Bledu prodali že 16 milijonov kosov te slavne sladice).

Blejska kremna rezina je sestavljena iz treh plasti: krhka plast zlato zapečene podloga iz listnatega testa na dnu, na vrhu ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu, vmes pa je stepena sladka smetana, v ravno pravem razmerju z vaniljevo kremo. Razmerje med kremo in smetano je v merilu 1:2, tlorisna površina rezine pa mora biti obvezno v velikosti 7 krat 7 centimetrov.

Na spletni strani blejskega turizma, www.bled.si, lahko preberemo naslednje zgodovinsko dejstvo: »Simbol blejske kulinarike – ta naslov že več desetletij pripada kremni rezini. Ponujajo jo v številnih slaščičarnah po Sloveniji, ampak prava, blejska, je le ena. Ištvan Lukačevič, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in različne kombinacije sestavin, preden mu je uspelo. Še dandanes slovijo kremne rezine, ki jih prav v tej slaščičarni pripravljajo že od leta 1953, torej skoraj 70 let. Originalne kremne rezine se pripravljajo vsak dan sveže iz naravnih sestavin, prodajajo pa jih v Kavarni Park, nasproti hotela«, tam blizu, kjer je tudi foto točka “blejsko srce”.

Dodajajo še: »Ljubitelji nenavadnega poizkusite kremno rezino v posebnih okusih«. Slovenci vemo, da kremne rezine v prenovljeni Kavarni Park na Bledu niso »ravno zelo poceni«, vsekakor pa velja, da boste tam skupaj z naročilom za slavno blejsko kremno rezino dobili tudi enega od najlepših razgledov na Blejsko jezero, grad in otok hkrati. Še zadnja pripomba: »kremšnite« lahko naročite kjerkoli v Sloveniji, zelo verjetno ne bo prav velike razlike v sami kakovosti sladice. 🙂

5. Ojstrica, razgledna točka nad Bledom

Ste zaljubljeni? Mogoče nekoliko romantični? Ali pa so vam preprosto všeč prekrasni, neverjetni razgledi? Potem se morate obvezno povzpeti na 611 metrov visoko Ojstrico, ki je ime dobila po svoji ostri obliki. Ojstrica, na katero vodi nekaj lepo označenih poti, se razgledno važi nad samim Blejskim jezerom, na vrhu hriba boste »na klopci ljubezni« nedvomno naredili čudovite fotografije, ki »bodo rušile rekorde obiska na vseh vaših družbenih omrežjih«.

Ojstrica ni visoka gora, ampak manjši hrib, vendar ponuja neskončno osupljive poglede na Blejsko jezero z otočkom, Blejski grad ter okoliške gore, kot so Karavanke in Julijske Alpe. Pohodnikom je – ponavadi – osnovno izhodišče za naskok na dokaj strmo Ojstrico lokacija Zaka (to je tam, kjer je Blejski kamp), na srečo boste morali premagati le 190 metrov višinske razlike, v dokaj lagodnem, zelo lenobnem tempu boste vrh dosegli že v slabi uri (hitrejši »športniki« boste potrebovali le dobre pol ure).

6. Soteska Vintgar

Če vam je ostalo še nekaj ur časa, predlagam, da obiščete Bledu bližnjo sotesko Vintgar, ki je globoko zarezana med veličastnimi navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta. V neposredni bližini Gorij, le približno 4 kilometre severozahodno od Bleda, se skriva naravni fenomen, dolg približno kilometer in pol, povprečno širok le nekaj čez 50 metrov, ki ga je izdolbla reka (potok?!) Radovna.

Še posebej priporočam, da sotesko Vintgar obiščete, ko je dan zares vroč. Soteska Vintgar je namreč »zelo osvežilna«, zahvala pa gre hladnim slapovom, tolmunom in brzicam. Vintgar sicer velja za prvo turistično urejeno sotesko v Sloveniji, lokalni turistični delavci pa menijo, da boste tam, na samih vratih Triglavskega narodnega parka, doživeli neokrnjeno naravo Bleda.

O zgodovini soteske Vintgar pa so zapisali: »Sotesko Vintgar sta leta 1891 odkrila gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. V svoji naravni obliki je bila neprehodna in nedostopna, ker pa se je Bled že takrat turistično razvijal, so leta 1893 zgradili več kot 500 metrov mostov in galerij ter sotesko uredili in odprli za javne oglede«.

Soteska Vintgar je znana po svojih visokih skalnih stenah, kristalno čisti reki, brzicah in slapovih ter bujni vegetaciji, kar ustvarja slikovito naravno okolje. Ena izmed glavnih atrakcij je slap Šum, ki je visok okoli 13 metrov in je ena izmed slikovitih točk v soteski. Razgled na slap Šum je omogočen z zgornje in spodnje razgledne ploščadi. Skozi sotesko Vintgar vodi varna in lepo prehodna lesena brv (tudi učna pot), ki je včasih nameščena nad samo reko. Le še to: čez sotesko Vintgar je na višini 33,5 metra speljan kamnit železniški most (zgrajen je bil leta 1906). Če boste imeli srečo, boste celo zagledali vlak, ki pelje čez to gradbeno mojstrovino.

Počasi zaključujemo s tem prispevkom o turistični lokaciji Bled. Opisali smo večje turistične znamenitosti, mogoče bi opozorili še na nekatere manjše »blejske turistične klicaje?!« No, pa se podajmo še v zadnji juriš, v kratkem, skorajda telegrafskem, stilu.

Ko so sprehajate po Bledu, bodite pozorni na zanimive stavbe. Ena izmed njih je zagotovo Vila Bled, ki je sedaj očarljiv butični hotel s pestro paleto sob in apartmajev, elegantno opremljenih v slogu 50-ih let prejšnjega stoletja. Znano je sicer, da so v Vili Bled, predvsem v času jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, tukaj spali številni svetovni državniki in zvezdniki.

Prenočitve na Bledu si lahko omislimo v apartmajih, vilah, predvsem pa hotelih – tudi z bazeni s termalno vodo – (ob že omenjeni Vili Bled so tukaj še Hotel Park, Grand Hotel Toplice, Hotel Astoria Bled, Rikli Balance Hotel, Hotel Lovec, Hotel Triglav Bled, Ribno Alpine Hotel, Bled Rose Hotel, Garni Hotel Savica, Hotel Astoria Superior, Hotel Jadran, Hotel Trst, Hotel Kompas, tukaj je tudi kamp Camping Bled (z glampingom Gozdne vile), sobivanje z naravo, tudi v krošnjah dreves, pa nudi predvsem glamping Garden Village.

Festivalna dvorana omogoča organizacijo številnih dogodkov. Med kulturnimi prireditvami je treba izpostaviti predvsem Festival Bled (temelji na klasični glasbi) in Okarina festival Bled, ki je znan po svojih etno koncertih. Blejska turistična skupnost se zaveda pomembnosti turizma za kraj, zato obiskovalcem skorajda »vsak dan« pripravijo kakšno prireditev (glasba, zabava, etno, gastronomija, za otroke, sejmi).

Šport: pozimi je na jezeru, če je le dovolj debela ledena skorja, mogoče drsati. Če ga ni, pa se lahko z drsalkami odpravite v pokrito Ledeno dvorano. Le streljaj oddaljeno od središče Bleda je smučišče Straža. Priljubljena smučišča dokaj blizu Bleda pa so še npr. Kranjska Gora, Krvavec in Vogel nad Bohinjskim jezerom. Na planoti Pokljuka pa so urejene številne zelo lepe proge za tek na smučeh.

Poleti obiščite Pustolovski park (na vrhu smučišča Straža na Bledu). Se kopajte v jezeru ali pa zaveslajte (Bledi slovi tudi kot veslaško-regatni center). Ljubitelji adrenalina uživajo predvsem v rafting in soteskanju. Mogoče bi se poskusili v sladkovodnem ribarjenju ali golfu? Kolesarite. Obiskujte bližnje gore, tam je prečudovito!

Blejski gostje, če le želijo, lahko hitro in zlahka spoznajo bogato lokalno kulturno dediščino in običaje. Prav posebno zgodba se piše v kulinaričnem svetu. Čeprav slovenska svetovno znana kuharica Ana Roš ne domuje na Bledu, verjamemo, da na Bledu, kjerkoli na Slovenskem, ne boste lačni (:-)). Še več, ponavadi je hrana lokalnih gostincev zelo okusna, slovenska vinska kapljica pa lepo teče po grlu (mimogrede; ste vedeli, da se Maribor ponaša z najstarejšo vinsko trto na svetu?!).

Zaključne besede. Bled ima podobo raja, slovi po svoji neizmerni sproščenosti. Bled ponuja številna, zelo raznolika, doživetja. Bled je eno najlepših alpskih letovišč. Barve Bleda, pa tudi Blejskega jezera, se spreminjajo glede na letni čas. Bled je sicer lep prav vsak mesec v letu. Bled ima blago, zdravo, subalpsko klimo. Bled neguje svoje naravno »zeleno« bistvo. Narava je Bledu zapisana v DNK. In prav je tako. Le tako nam bo namreč Bled podaril to, kar si najbolj želimo, pomirjajočo energijo.

Ps. Tekst in dodatna amaterska fotogalerija: Peter Gavez. Fotografije: Slovenia.Info (fotografi: Dean Dubokovič, Marco Coppo, Jacob Riglin, Mirko Kunšič, Andrej Tarfila, Vid Rotar, Franci Ferjan, Matevž Lenarčič, Dražen Štader, Michael Matti, Ciril Jazbec, Nejc Pernek, Aleš Fevžer, Alex Strohl, Dejan Pregelj, Mitja Kobal).