Compare Listings

Rim in Vatikan – zmeraj odlična izbira za »city break«

Rim, večno mesto

Rim, glavno mesto Italije, je zelo šarmantno mesto, kjer skorajda vsak zidak diši po slavni preteklosti. Rim radovednim popotnikom ponuja neverjetno potovanje skozi čas. Rim, oziroma Roma, kot mesto imenujejo Italijani, je znan po edinstveni in navdušujoči zgodovini ter ima na tisoče trgov, cerkva, palač, vodnjakov, kipov. Pa razvpiti Kolosej, seveda. Turistu v nasvet: nasproti si stojita molčeči prastari in bučeči sedanji Rim. V središču mesta je svoj prostor našla tudi najmanjša neodvisna država na svetu – Vatikan, kjer je sedež osrednje (papeške) oblasti rimskokatoliške Cerkve.

Rim, večno mesto

Rim je bil že davno nazaj poimenovan tudi ‘večno mesto’ (Citta eterna) in »Caput Mundi« (kar po latinsko pomeni prestolnica sveta), pa tudi »popek sveta« (ljubko, kajne :-)). Nekoč je pregovorno veljajo, da vse poti vodijo v Rim. No, pa saj skorajda tudi danes ni kaj drugače. Rim se namreč zmeraj in povsod uvršča med najbolj priljubljene mestne destinacije na svetu, družbo mu med drugim delajo Pariz, London, Madrid, Barcelona, Amsterdam, Berlin, New York in Dubaj.

Če si želimo ogledati vse pomembnejše kulturne in zgodovinske znamenitosti Rima, si moramo vzeti vsaj nekaj dni časa (beri: »vsaj slab teden«). Glavne znamenitosti Rima si seveda lahko ogledamo tudi v dveh dneh ali podaljšanem vikendu, vendar »bomo v tem primeru čez mesto hiteli, skorajda leteli«.

V tem kontekstu poznavalci zelo dobro vedo: ne glede na to, kako dolgo boste ostali v Rimu, boste le »popraskali po njegovi površini«, tako v prenesenem kot dobesednem pomenu. Kot prvo, Rim si lahko ogleduješ in spoznavaš do konca življenja, saj večno mesto dobesedno poka od znamenitosti in atrakcij. Obisk Rima priporočamo predvsem spomladi in jeseni, saj zna biti v glavnem mestu Italije poleti »neznosno, preklemano vroče«, pozimi lahko dežuje (celo nekaj dni skupaj :-)).

Seveda pa ne pozabite, da je Rim tudi mesto odlične sredozemske, italijanske kulinarike in ljubezni (besedna igra; če italijansko besedo ROMA beremo od zadaj naprej, dobimo besedo AMOR :-)). Tudi zato se splača Rim doživeti, občutiti v nekoliko lagodnejšem, »latino« ritmu, saj nas mesto Rim očara tudi s preštevilnimi »manjšimi turističnimi sladkorčki, doživetji tudi tam, kjer tega morebiti sprva ne bi pričakovali«.

Seveda se bo tale naš članek, turistični vodič, v osnovi ukvarjal le z najbolj »najbolj pomembnim, turističnim« v Rimu (njegovo zgodovinsko središče je UNESCO – seveda – uvrstil na seznam pomembne svetovne dediščine).

Našteli in na kratko opisali bomo najpomembnejše rimske turistične znamenitosti. V izrazitih desetih glavnih točkah si bodo sledili: Kolosej, Rimski forum, Panteon, Vatikan, Fontana di Trevi, Španske stopnice, trg Navona (z vodnjakom štirih rek), spomenik Oltar domovine, park Villa Borghese in Angelski grad. Za konec bodo – seveda – sledili še nekateri drugi, dokaj pomembni, turistični poudarki.

Seveda pa najprej postrezimo z nekaj osnovnimi podatki o Rimu. Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio). Rim, kot eno največjih evropskih mest, ima mnogo več prebivalcev kot vsa Slovenija. Z okrog 2.860.009 prebivalci na 1285 kvadratnih kilometrih je Rim najbolj naseljena občina v državi in tretje najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji po številu prebivalcev znotraj mestnih meja. Wikipedija pa o »širjenju Rima« celo zapiše: »Metropolitansko glavno mesto Rim s 4.355.725 prebivalci je najbolj naseljeno metropolitansko mesto v Italiji«.

Rim se razteza na nizki nadmorski višini 20 metrov (za najvišjo točko večnega mesta sicer velja Monte Mario – 139 metrov nad gladino morja), na bregovih vijugaste reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatino (Palatinski grič), Aventino (Aventinski grič), Capitol (Kapitolski grič), Quirinale (Kvirinalski grič), Viminale, Esquilino (Eskvilin) in Celio (Celijo). Do najbližje obale Tirenskega/Sredozemskega morja, tudi v smeri mednarodnega rimskega letališče Fiumicino (uradno: Aeroporto di Roma – Fiumicino Leonardo da Vinci) morajo Rimljani prevaliti okrog 30 kilometrov poti.

Kor zanimivost dodajmo še, da je Neapelj od Rima oddaljen dobrih 220 kilometrov, približno toliko je iz Rima tudi do Pescare ob samem Jadranu (glej članek z naslovom Ob jadranski obali do pete italijanskega škornja). Kako do Rima? Možnosti imamo (Slovenci) številne: letalo, vlak ali avto (avtobus). Med Ljubljano in Rimom je nonstop avtocesta (okrog 750 kilometrov), vendar se uporaba lastnega avtomobila po samem Rimu, zaradi »na trenutke zelo kaotičnega prometa«, (skorajda) nikakor ne priporoča. Kako po samem Rimu? Enostavno, javni prevoz (avtobusi in metro) je zelo zanesljiv.

Metropolitan že pred leti odlično, poetično povzame sliko molčečega prastarega in bučečega sedanjega Rima: »Obiskovalec Rima mora biti pripravljen na vse. Tu je vse pomešano. To ni mesto za trezne duhove in prijatelje učinkovitosti. Njihova pravila v Rimu ne veljajo. Najkrajša razdalja med dvema točkama je arabeska, torej prepleten okrasek. Potovanje v Rim se nikoli ne konča, ker je tu svet ušel s tečajev, vendar je srečno utečen. Tu je svet razpadel, vendar vse zelo srečno sovpada. Gre za čudež sredi trušča in vseh nevšečnosti metropole«.

Po ljudskem pripovedovanju sta Rim leta 753 pred našim štetjem ustanovila Romul in Rem, ki naj bi ju kot dojenčka dojila volkulja (zato postane simbol Rima, prebivalce včasih okličejo za »sinove volkulje« :-)). Sicer lahko na spletu zlahka izvemo, da je bilo prvo »rimsko« naselje zasnovano že veliko prej, zgodovina Rima sega daleč nazaj, že 28 stoletij v preteklost. Na kratko povejmo le še, da je bil Rimski imperij, še prej pa v »upravni obliki« Rimske republike, dolga stoletja izredno uspešen, mogočen (raztezal se je vse od Britanije do meja Perzije, zajemal je celotno Sredozemlje).

Drugo stoletje našega štetja se šteje za najbolj sijajno dobo antičnega Rima, ki je »svoje mogočne sledi pustil« tudi na naših, slovenskih, tleh (spomnimo se rimskih naselij, vil, cest, sistemov vodovoda in kanalizacije). Že v četrtem stoletju Rim postane tudi »glavno kraljestvo krščanskega sveta«, kasneje se izoblikuje tudi Papeška država, pa v novejšem obdobju tudi Vatikan. Apeninski polotok je bil dolga stoletja »razkosan«, šele ko v letu 1861 pride do združevanja, nastane Kraljevina Italija, Rim je desetletje kasneje razglašen za glavno italijansko mesto. Ampak prepustimo zgodovino Rima, Italije in Vatikana wikipediji, sami se hitro lotimo najbolj pomembnih turističnih znamenitosti.

1. KOLOSEJ – Colosseo

Kolosej je nedvomno najbolj pomembna rimska turistična zanimivost, še več, je eden od najveličastnejših spomenikov človeštva. Kolosej, znan tudi kot Flavijski amfiteater, stoji v samem središču Rima in je eno največjih čudes starega rimskega inženirstva. Kolosej je kljub svoji starosti še danes največji stoječi amfiteater na svetu. Zgrajen je bil v obdobju med 70 in 80 n. št. pod cesarjem Vespazijanom in njegovim sinom Titom. Ime je dobil po orjaškem, 30 metrov visokem Neronovem kolosu (Colossus Neronis). Kolosej, z obsegom okrog 500 metrov, je bil namenjen za javne spektakle, predvsem gladiatorske igre, po ocenah pa naj bi sprejel med 50.000 in 80.000 gledalcev, po ocenah zgodovinarjev naj bi se uporabljal skorajda 600 let.

Kolosej skozi stoletja doživlja številne preobrazbe. Potresi in tatovi mogočni zgradbi povzročijo veliko škode, vendar njegova mogočna struktura (višina: 48,5 metra) še danes stoji kot simbol veličine rimskega imperija. Danes je rimski Kolosej ena največjih turističnih znamenitosti na svetu. Zgodba o Koloseju je zgodba o moči, strasti in človeški vzdržljivosti. Je spomin na čas, ko je Rim vladal svetu, in na ljudi, ki so v njegovih zidovih doživljali slavo, trpljenje in neizbrisne trenutke zgodovine.

»Ko bo padel Kolosej, bo padel Rim, z večnim mestom pa ves svet (Quamdiu stat Colisaus, stat et Roma; quando cadet colisaus, cadet et Roma; quando cadet Roma, cadet et mundus.),« je citat angleškega benediktinskega učenjaka Bede Častitljivega iz 8. stoletja, s katerim je mogoče še najbolje opisati mogočno poslopje v središču Rima. Si Kolosej sploh lahko zaželi boljšo reklamo? Jo sploh potrebuje? 🙂
V neposredni okolici Koloseja si lahko ogledamo tudi mnoge druge znamenitosti Rima: Trajanove tržnice, Neoronova zlata hiša, Trajanov forum in steber, Konstatinov slavolok, Mamertinski zapori, Hiša Rodoških vitezov, Nervin forum, Forum Julija Cezarja, Avgustov forum.

2. RIMSKI FORUM – Foro Romano

Rimski forum, na googlu imenovan tudi Rimski trg, v Italiji prepoznan kot Forum Romanum, je bil v antičnem Rimu središče političnega, družbenega in gospodarskega življenja. Rimski forum so zasnovali v dolini med Palatinom in Kapitolskim gričem, danes pa je Foro Romano eno najbolj obiskanih arheoloških najdišč na svetu, saj predstavlja neprecenljiv vpogled v zgodovino starega Rima. Rimski forum je skozi davna stoletja doživljal številne spremembe in razširitve, ko so ga različni rimski vele-pomembneži okraševali z novimi zgradbami, templji in spomeniki. Vsekakor naj poudarimo, da Rimski forum ni bil le politično središče, temveč tudi kraj, kjer so se ljudje srečevali, trgovali in praznovali.

Po padcu Zahodnega rimskega imperija v 5. stoletju n. št. je Rimski forum začel propadati, sčasoma so ga pokrile ruševine, zemlja in rastje. Mnoge zgradbe so bile porušene, material pa uporabljen za gradnjo drugih struktur v srednjeveškem Rimu. Arheološka izkopavanja so se začela v 18. stoletju, med ostanki struktur Rimskega foruma se omenjajo: Tabularium, Gemonijske stopnice, Tarpejska pečina, Saturnov tempelj, Tempelj Vespazijana in Tita, Slavolok Septimija Severa, Curia Julia, Rostra, Bazilika Emilija, glavni trg, Bazilika Julia, Cezarjev tempelj, Regia, Tempelj Kastorja in Poluksa, Tempelj Veste.

3. PANTEON – Pantheon

Rimski Panteon je eno najbolj ohranjenih in veličastnih arhitekturnih del antičnega Rima. Mnogi obiskovalci mesta na prvo mesto med najlepšimi turističnimi znamenitostmi Rima na prvo mesto postavijo prav Panteon, saj »angelski snop svetlobe, ki prihaja le skozi strop, zgradbi dodaja občutek božanskosti«. Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Pantheion oziroma »tempelj vseh bogov« je nekdanji rimski tempelj, zdaj krščanska cerkev svete Marije mučenikov, Santa Maria od Martyes, neformalno pa znana tudi kot Santa Maria Rotonda.

Gradnjo starejšega rimskega Panteona je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Novega, na istem mestu, je dokončal cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126. Panteon je znan po svoji edinstveni arhitekturi, ki združuje klasične grške elemente s tehničnimi inovacijami rimskega inženirstva. Npr. skoraj dva tisoč let po tem, ko je bila zgrajena, je Panteonova kupola še vedno največja nearmirana betonska kupola na svetu (ki jo podpirajo šest metrov debeli zidovi!). Višina okulusa (ime za odprtino krožne oblike) in premer notranjega kroga sta enaka, 43 metrov.

4. VATIKAN (bazilika sv. Petra, trg sv. Petra, muzeji – tudi Sikstinska kapela)

Rim je edino mesto na svetu, ki se lahko pohvali, da se znotraj njegovih meja nahaja prav posebna država, papeška enklava. Seveda je govora o slovitem Vatikanu, ki je v dolgih stoletjih skozi vpliv in – posledično – neizmerno moč (krščanske) Cerkve nakopičil neverjetno bogastvo, ki se vsaj v določeni meri kaže tudi skozi prizmo najbolj znanih turističnih vatikanskih znamenitosti, ki jih s prav posebnim spoštovanjem, z vero v srcu, občuduje na sto tisoče romarjev iz vseh koncev sveta.

Ne glede na to ali smo verni ali ne, bomo brez zadržkov na velikem trgu sv. Petra občudovali zunanjost bazilike sv. Petra, ki je duhovno središče katoliške cerkve in hkrati tudi najbolj mogočna stavba v Rimu (visoka je 136,6 metra – je druga najvišja v Rimu; ikonična kupola bazilike dominira nad obrisi Rima; obsega površino 2,3 hektarja kar pomeni, da je največja krščanska cerkev na svetu). Bazilika naj bi bila sicer baje zagrajena na grobu svetega Petra, v notranjosti mogočne zgradbe je tudi okrog 150 papeških grobnic. Gradnja bazilike sv. Petra se je začela aprila 1506, dokončana pa je bila novembra 1626.

Pravi vatikanski turistični magnet je tudi Sikstinska kapela, ki jo najdemo v Apostolski palači, kjer je tudi uradna rezidenca papeža. Sikstinska kapela, prvotno znana kot Cappella Magna (velika kapela), dobi ime po papežu Sikstu IV., ki jo je dal zgraditi med letoma 1473 in 1481. Ena od funkcij Sikstinske kapele je prizorišče volitev vsakega naslednjega papeža v konklavu kardinalskega zbora. Ob konklavu je v strehi kapele nameščen dimnik, iz katerega kot signal spustijo dim. Pri dekoriranju Sikstinske kapele, ki slovi po svojih »nebeško lepih freskah«, so sodelovali številni znani umetniki. Med letoma 1508 in 1512 je slavni slikar Michelangelo pod pokroviteljstvom papeža Julija II. poslikal strop kapele. Ta projekt je spremenil potek zahodne umetnosti in velja za enega večjih umetniških dosežkov človeške civilizacije.

Tudi Sikstinska kapela spada pod okrilje matične ustanove Vatikanski muzeji (italijansko Musei Vaticani). Wikipedija poznavalsko razloži: »V različnih muzejih je razstavljen del ogromne zbirke umetnin, ki so jih v dolgi zgodovini zbrali papeži, nekateri najbolj znani kipi iz rimskega obdobja in najpomembnejše mojstrovine renesančne umetnosti na svetu. Vatikanski muzeji posedujejo približno 70.000 del, od katerih je razstavljenih približno 20.000 del, za njih skrbi vsaj 650 uslužbencev«. Na uradni spletni strani Vatikanskih muzejev, www.museivaticani.va, je naštetih kar 26 muzejev, na zelo različnih lokacijah, ki si jih lahko ogledamo obiskovalci. O, moj bog, imamo dovolj energije in časa za občudovanje vseh teh umetnin?! 🙂

5. FONTANA DI TREVI – Vodnjak Trevi

Fontana di Trevi, ki je ena najbolj ikoničnih in obiskanih znamenitosti v Rimu, je veličasten baročni vodnjak, ki simbolizira bogato zgodovino in umetnost italijanske prestolnice. Fontana di Trevi je bila dokončana leta 1762 po načrtih arhitekta Nicola Salvija, gradnja je trajala približno 30 let, začela pa se je pod pokroviteljstvom papeža Klementa XII. Fontana di Trevi je zgrajena na mestu, kjer je nekoč stal manjši vodnjak, povezan z akvaduktom Aqua Virgo, ki je mesto oskrboval z vodo že od leta 19 pr. n. št. Ime vodnjaka izvira iz latinske besede Trivium (križišče treh poti).

Fontana di Trevi je visoka okrog 26 metrov in široka 49 metrov, kar jo uvršča med največje vodnjake na svetu. Ozadje vodnjaka je naslonjeno, stopljeno s palačo Poli, Njen osrednji del predstavlja mogočna skulptura Oceana (ali Neptuna), boga morij, ki stoji na školjki, vlečeni z morskim konjičkom in morskim bikom.

Fontana di Trevi je z zlatimi črkami zaznamovana v »popularni kulturi«. Npr. v filmu La Dolce Vita (1960) režiserja Federica Fellinija se v vodnjaku »kopata« Anita Ekberg in Marcello Mastroianni. Popevka Three Coins in the Fountain govori, da mora vsak, ki se želi še kdaj vrniti v Rim, v Fontano di Trevi čez levo ramo z desno roko vreči kovanec (vsak dan se nabere nekaj tisoč evrov!, iz vodnjaka jih poberejo ponoči). Če želite fotografijo Fontane di Trevi brez obiskovalcev, se zbudite zelo, zelo zgodaj. 🙂

6. ŠPANSKE STOPNICE – Scalinata di Trinita dei Monti

Španske stopnice (angleško: Spanish Steps) so znamenite stopnice, prava turistična atrakcija v Rimu. Stopnice so bile zgrajene med letoma 1723 in 1725 z namenom povezati špansko ambasado (po kateri so dobile ime) na Trgu Španije z zgornjo cerkvijo Trinita dei Monti. Projekt je zasnoval arhitekt Francesco de Sanctis, skupaj z Alessandrom Specchijem. Monumentalno Špansko stopnišče, v obliki nepravilnega metulja, s 135 stopnicami se strmo vzpenja po hribu, prekrasno sliko pa dopolnjuje čudovit baročni vodnjak v obliki čolna – Fontana della Barcaccia (ki sta ga že leta 1629 ustvarila kiparja Pietro Bernini in njegov sin Gian Lorenzo Bernini).

Romantične Španske stopnice so znane tudi zaradi številnih umetniških del. Zaradi njihove neizmerne priljubljenosti in zgodovinskega pomena je oblast uvedla posebna pravila za zaščito Španskih stopnic. Na primer, obiskovalcem ni dovoljeno sedeti na stopnicah, stražnik lahko turistu – baje – za takšen prekršek zaračuna tudi 400 evrov. Španske stopnice so lahko odlično izhodišče za raziskovanje bližnjih znamenitosti, kot so Via Condotti (znana nakupovalna ulica), Villa Medici in Borghese Gardens.

7. TRG NAVONA z VODNJAKOM (ŠTIRIH) REK

Številni svetovni popotniki menijo, da je Piazza Navona eden najlepših trgov na svetu (za božične praznike ga še posebno lepo okrasijo). Trg Navona je bil zgrajen na ruševinah Domicijanovega stadiona, že sama zasnova trga je bila narejena tako, da je ohranila osnovne dimenzije antičnega stadiona. Trg Navona je je svojo današnjo obliko dobil v sedemnajstem stoletju, ko je bil preoblikovan v baročnem slogu. Trg Navona je obdan s številnimi kavarnami, restavracijami in trgovinami, definira pa ga predvsem Vodnjak (štirih) rek (Fiumi Fountain – Fontana dei Fiumi). Ta veličasten vodnjak v samem središču trga, nasproti cerkve Sant’Agnese in Agone, je bil dokončan leta 1651 po zasnovi Giana Lorenza Berninija.

Fontana dei Quattro Fiumi predstavlja štiri velike reke, za katere so kartografi menili, da so obstajale v času renesanse in baroka. Še pomembneje pa je, da z upodobitvami rečnih bogov predstavljajo vpliv Svetega sedeža in papeža na štirih celinah: Nil za Afriko, Ganges za Azijo, Donava za Evropo in Río de la Plata za Ameriko. Vodnjak (štirih) rek ni edini vodnjak na znamenitem trgu Navona, tam sta tudi: Neptune Fountain (Fontana del Nettuno) in Fountain of the Moro (Fontana del Moro). Bodite pozorni tudi na trg slonečo palačo (palazzo) Braschi, kjer so na ogled odlične razstave Rimskega muzeja.

8. SPOMENIK OLTAR DOMOVINE – Statua Equestre di Vittorio Emanuele II

Rimski mogočni spomenik Oltar domovine (italijansko “Altare della Patria” ali “Monumento a Vittorio Emanuele II”), ki se nahaja med Piazza Venezia in Kapitolskim hribom, je posvečen prvemu kralju združene Italije. V neoklasicistični interpretaciji rimskega foruma ga je zasnoval Giuseppe Sacconi. Gradnja spomenika Oltar domovine se je začela leta 1885 in bila dokončana leta 1935 (večina spomenika je bila postavljena že leta 1911 ob petdeseti obletnici združene Italije).

Skorajda ob vznožju tega celotnega, čudovitega objekta so postavili še Spomenik neznanemu junaku z večnim plamenom, ki je posvečen vsem Italijanom padlim v prvi svetovni vojni. Spomenik Oltar domovine je zgrajen iz belega marmorja in ima monumentalne dimenzije, njegova dolžina je 135 metrov, višina pa kar 81 metrov. Osrednji »objekt« velikanskega spomenika Oltar domovine je konjeniški kip Viktorja Emanuela II. Spomenik Oltar Domovine je narejen na treh ravneh, povezan je s širokimi stopnišči. V oči nam hipoma pade tudi portik z dolgim stebriščnim hodnikom.

Do odličnega razgleda (na Kolosej, Palatin, Rimski forum) se lahko dvignete s plačljivim dvigalom. Oltar domovine velja za nacionalni simbol Italije in vsako leto gosti pomembna državna praznovanja. Številni Italijani spomenik Oltar domovine zaničljivo imenujejo »pisalni stroj« ali »poročna torta«. Jezijo se, ker so bile zaradi gradnje spomenika Oltar domovine žrtvovane, uničene številne antične najdbe.

9. VILLA BORGHESE (rimski park, pa tudi muzejska Galleria Borghese)

Villa Borghese je najbolj priljubljen park v središču Rimu in velja za zelena mestna pljuča. Villa Borghese se nahaja zelo blizu Španskih stopnic in krasnega trga Piazza del Popolo. Park Villa Borghese obsega 80 hektarjev površine, leta 1606 si ga je zamislil kardinal Scipione Borghese, ki je želel svoj nekdanji vinograd spremeniti v najobsežnejše rimske vrtove. Park Villa Borghese je bil v 19. stoletju v celoti preoblikovan v naturalističnem angleškem slogu, leta 1903 postane rimski javni park.

V parku Villa Borghese najdemo številne stavbe, skulpture, spomenike in vodnjake, dela uglednih umetnikov baročne, neoklasicistične in eklektične umetnosti, ki jih obdajajo starodavna drevesa, ribniki, vrtovi, ki so urejeni s preudarnim premislekom. Čudoviti turistični poudarki, ki jih še najdemo v parku Villa Borghesi so npr: Temple of Aesculapius, The Silvano Toti Globe Theatre, Monument to Goethe in – seveda – razvpiti muzej Galleria Borghese v zgradbi Villa Borghese Pinciana, kjer so na ogled obsežne in cenjene zbirke slik in kipov italijanskih umetniških mojstrov, velikanov.

Zeleni dodatek: če imate radi parke, in bi se radi nekoliko umaknili iz rimske gneče, sedite v avto in se zapeljite do lokacije Tivoli oz. Villa d’Este (35 km do centra Rima). Vila je bila zgrajena v 16. stoletju (med letoma 1550 in 1572) za kardinala Ippolita II. d’Esteja. Obdana je s čudovitimi vrtovi in fontanami, ki so izjemen primer italijanskega renesančnega krajinskega oblikovanja. Tudi zato je Villa d’Este sedaj italijanski državni muzej, hkrati pa tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.

10. ANGELSKI GRAD – Castel Sant’Angelo

Okrogli Angelski grad stoji tik ob reki Tiberi (krasen most!), nedaleč od papeževega Vatikana. Izgradnjo, med letoma med 123 in 139 n. št., je naročil rimski cesar Hadrijan, kot grobnico zase in za svojo družino, od tukaj izvira prvotno poimenovanje – Hadrijanov mavzolej. Stavbo čudovite oblike so kasneje, od štirinajstega stoletja naprej, kot trdnjavo uporabljali papeži. Papeški državi je Angelski grad služil tudi kot zapor; Giordano Bruno je bil na primer tam zaprt šest let. Angelski grad je tudi kraj, kjer je Galileo Galilei preklical, da je Sonce središče našega zvezdnega sistema.

Stavba je bila nekoč najvišja stavba v Rimu (zgornje nadstropje je 48 metrov nad tlemi), še danes Angelski grad turistom s terasaste strehe ponuja prečudovite razglede, v notranjosti pa se skrivajo zanimivi muzejski prostori. Grad je dobil ime “Castel Sant’Angelo” zaradi legende, da se je nad njim pojavil nadangel Mihael, kar je zaznamovalo konec kuge v Rimu leta 590. To je le ena od legend, ki se je ohranila do današnjih dni. O Angelskem gradu je v svoji knjigi Angeli in demoni pisal tudi pisatelj Dan Brown. Lokalni vodič med smehom doda: »Turisti prihajajo sem in iščejo izmišljenega Hassassina, ki ga je v istoimenskem filmu lovil igralec Tom Hanks«.

10. RAZNO (nekoliko manjše rimske turistične znamenitosti)

Cerkve. Katoliških cerkev je v Rimu na stotine, na spletu sem večkrat zasledil podatek, da jih je zagotovo več kot 900, če pa prištejemo še zasebne kapele, pridemo do neverjetne številke – 1.600. Štiri cerkve spadajo med rimskokatoliške cerkve najvišjega ranga, v kategorijo basilica maior. To so Sveti Janez v Lateranu (San Giovanni in Laterano), Sveti Peter (San Pietro) v Vatikanu, Sveti Pavel pred obzidjem (San Paolo fuori le Mura) in Sveta Marija Velika (Santa Maria Maggiore). Cerkev v Rimu, ki je superiorna vsem drugim, je lateranska bazilika, ker je katedrala rimske škofije. V bližini te bazilike najdemo tudi t.i. »Svete stopnice« (Scala Santa).

Katakombe. Rimske katakombe so podzemni labirinti, ki predstavljajo del zgodovinske dediščine mesta. Te podzemne grobnice so bile uporabljene za pokope umrlih katoličanov v času rimskega imperija, od 2. do 5. stoletja. Rimske katakombe ponujajo edinstveno priložnost za raziskovanje zgodnjih dni krščanstva. Še zmeraj mislite, da katakombe niso vredne naše pozornosti? Kaj pa če povemo, da je v Rimu kar 60 lokacij s katakombami, skupna dolžina vseh pa je kar 400 kilometrov!?!

Circus Maximus. »Veliki cirkus« najdemo med Aventinskim in Palatinskim gričem ter je največji stadion za dirke z vozovi v starem Rimu. Circus Maximus je bil dolg kar 621 metrov dolg, širok je bil 118 metrov, tam se je lahko zgnetlo tudi okrog 150 tisoč obiskovalcev. Danes je prostor Velikega cirkusa javni park, po katerem se lahko sprehajate ali tečete, baje se tam organizirajo tudi koncerti in »drugi večji dogodki«.

Kapitol in volkulja. Na Kapitolskem griču (Capitoline Hill oz. Campidoglio), v neposredni bližini Oltara domovine, dominirajo tri palače? Muzejska palača (Palazzo Nuovo), Konservatorska palača (Palazzo di Conservatori) in Senatska palača (Palazzo Senatorio), kjer je sedež rimske posvetne mestne uprave. V bližini, na stebru najdemo spomenik rimske volkulje, ki hrani Romula in Rema. Kje točno? V »google maps« preprosto napišite »Kapitolska volkulja« ali pa »Lupa Capitolina«.

Usta resnice so pravi turistični magnet. Usta resnice (Mouth of Truth, italijansko Bocca della Verita) je nekakšen velik kamniti »medaljon«, star približno 2.000 let, z reliefom obraza bradatega božanstva. Usta resnice so postala znana zaradi legende, da lahko kamnito božanstvo “ugotovi” resnico, prepozna laž. Po pripovedovanju, če nekdo, ki ni govoril resnice, vtakne roko v usta božanstva, bo ostal brez roke.

Otok Tiber (Tiber Island oz. Isola Tiberina) je nekakšen skriti turističen sladkorček sredi Rima, ki je zlahka dosegljiv preko lepih starodavnih mostov. Podolgovata oblika otoka Tiber in bujna vegetacija ustvarjata vzdušje miru in spokojnosti, ki je v nasprotju s frenetično energijo okoliškega mesta. Hočete nekaj dodatne romantike? Baje je ob sončnem zahodu sprehod po bregovih otoka prav čarobna izkušnja.

Muzeji. Ocenjuje se, da je v celotni Italiji čez 3.000 muzejev, vsaj okrog 100 odličnih ponuja mesto Rim. Saj bi napisal točno številko, ampak kaj, ko še svetovni splet ne najde točnega podatka?!

Turistični velikan TripAdvisor našteje kar 281 rimskih muzejev in – kot dodatek – galerij?! Noro! Morebitne zanimivejše ustanove v Rimu, ki jih v tekstu še nismo omenili: Museo Nazionale Romano (Rimski narodni muzej, na štirih lokacijah), Galleria Doria Pamphilj, Galleria Nazionale d’Arte Moderna, Museo della Civilta Roman. Mogoče bi si raje ogledali muzej vesp (Museo Vespa) ali pa muzej testenin (The Pasta Museum)? Izbira je – vsekakor – le vaša.

Trastevere je slikovita rimska četrt, znana po svoji zgodovinski atmosferi, živahnem nočnem življenju in čudovitih restavracijah. Ime “Trastevere” izhaja iz latinskega izraza “Trans Tiberim”, kar pomeni “onstran Tibere”. To območje je bilo v starem Rimu znano kot dom tujih naseljencev, predvsem Judov in Sircev. Trastevere še vedno velja za »vas v mestu«, za najbolj pristen del Rima, ohranil je svoj čar. Ker so tlakovci v labirintu okrožja Trastevere v mnogo slabšem stanju kot sredi Ljubljane, ženskam dobronamerno svetujemo, da ne obujejo čeveljcev z visokimi petkami.

Apijeva pot (Via Appia Antica) je dolga 560 kilometrov (»kraljica dolgih cest«) in je ena najbolj znanih italijanskih cest. Večno mesto je ta cesta povezovala z Brindisijem na jugovzhodu Italije (glej tudi članek z naslovom: Ob jadranski obali do pete italijanskega škornja), prvotno je služila v strateške, vojaške namene. Na prvih osmih kilometrih ceste, tam ob zunanjem krogu rimske avtoceste, so še danes lepo vidni številni spomeniki in grobnice. Prvi odsek Apijeve ceste je bil zgrajen 312 let pr.n.št.

Arhitektura. Wikipedija me poduči: »Rimska arhitektura se je skozi stoletja močno razvila, zlasti od klasičnega in cesarskega rimskega sloga do sodobne fašistične arhitekture (opomba: Villa Torlonia – rezidenca Benita Mussolinija). Rim je bil nekoč eden glavnih svetovnih epicentrov klasične arhitekture, ki je razvijal nove oblike, kot so lok, kupola in obok. Romanski slog v 11., 12. in 13. stoletju se je široko uporabljal tudi v rimski arhitekturi, kasneje pa je mesto postalo eno glavnih središč renesančne, baročne in neoklasicistične arhitekture«. Skratka, v Rimu na široko razprimo oči, pa čeprav nismo študirali arhitekture. ??

Kulinarika. Na srce vam polagam, da si (tu in tam) privoščite kakšne rimske dobrote, specialitete (od antičnih časov rimske jedi sicer slonijo na sezonski zelenjavi, ovčetini in sirih). Nekaj idej za pokušino: sladoled (Gelateria dei Gracchi, priporočal jo je Anthony Bourdain), pizza, »maritozzo«, tiramisu, popečene kruhove rezine (»la bruschetta«), polnjeni paradižniki, testenine (v tisočerih različnih verzijah, npr. »fettuccine alfredo« in špageti carbonara), enolončnica »coda alla vaccinara«, artičoke po judovsko (»carciofi alla giudía«), artičoke (carciofi alla giudia i carciofi alla romana), saltimbocca (»saltimbocca alla romana«), jagnječji kotleti (»abbacchio scottaditto«), »božični« panettone (obiščite pekarno Antico Forno Roscioli, polna je dišečih pekovskih in slaščičarskih dobrot).

Campo de Fiori je tržnica, ki dela vse dni razen nedelje. Na tržnici glasni prodajalci v veselem vzdušju prodajajo sadje, zelenjavo, meso in ribe. Med turisti je, kljub svoji majhnosti, tržnica Campo de Fiori, zelo cenjena, ker se nahaja v zgodovinskem središču Rima, hkrati je vendarle na nek način – skozi čas – ohranila svojo pristnost.

Mačke. V Rimu z mestnimi dekreti ščitijo mačke. Rimske oblasti pravijo, da mačke smejo živeti tam, kjer so se skotile, ne da bi jih motili. Zato je muce mogoče opaziti, kako poležavajo in plezajo po nekaterih najbolj prepoznavnih znamenitostih mesta. Pravzaprav imajo mačke zase cel tempeljski kompleks – Largo di Torre Argentina.

Kaj reči za sam konec osnovnega turističnega vodiča za mesto Rim? Zna biti, da bo gneča v Rimu, predvsem v vročih dopustniških mesecih in pred vstopom v glavne turistične znamenitosti, skorajda neznosna (uporabite spletne rezervacije!). Toda Rim si, preprosto, moramo ogledati vsaj enkrat v življenju. Vreden je našega obiska, saj nam bo Rim dal marsikaj. Predvsem pa vpogled v začetke naše zahodne civilizacije.

Priporočamo, da se za spoznavanje mesta odpravite na enega od t.i. »brezplačnih sprehodov«. Free walking tour, torej brezplačne oglede z vodičem, najdete v vsakem večjem mestu, tudi v Rimu (npr. glej www.romefreewalkingtour.com). Študenti ali domačini obiskovalce vodijo skozi mesto, pokažejo zanimive turistične točke, nekaj skritih rimskih lokacij in nam navržejo celo goro zanimivosti, ki jih – verjetno – ne bomo našli niti na spletu. Free walking tour ne plačaš na začetku, ampak na koncu vodiču pustiš napitnino, kolikor pač misliš, da si je s trudom in znanjem zaslužil.

Rim nas bo, če bomo le radovedni, nonstop prijetno presenečal. Npr. naleteli bomo na čudovite trge in stavbe, kaotične in življenja polne ulice, odlična razgledišča (npr. Janiculum Hill oz. Belvedere del Gianicolo ali pa park Savello Park oz. Orange Garden), majhne egipčanske piramide (Pyramid of Caius Cestius – Piramide di Caio Cestio), slavoloke (Konstantinov slavolok je največji ohranjen slavolok v Rimu, nahaja pa se ob Koloseju) in visoke stebre (Trajanov steber oz. Colonna Traiana).

Toda tudi, če se bomo še tako trudili, bo Rim marsikaj zelo uspešno skril, zakril pred nami, občasnimi obiskovalci. Tudi zato nam ne bo «prav nič hudega,« če se bomo v večno mesto odpravili večkrat. Mogoče ponovno že ta konec tedna?! In za vsak primer, še čisto na koncu za vse skeptike potovanj – takšnih ali drugačnih – dodajamo, da Rim velja za izredno varno mesto, nasilja v italijanskem glavnem mestu skorajda ni. Res pa je, da je treba predvsem turistom izdatno paziti na vredne osebne stvari, baje po rimskih ulicah dnevno »operira« nekaj tisoč drznih tatičev. 🙂

Ps. Fotografije: Alenka Galun, Aurora Sofia Dreu in Italijanska turistična skupnost (uradno, za promo fotografije: Directorate-General for the Development and Promotion of Tourism).

Sorodni članki

Center Noordung: poletimo v vesolje

Poletimo v vesolje. Vstopimo v svet neskončnosti. Mimo zvezd, v osrčje neznanega. V Centru Noordung v Vitanju, v markantni stavbi, ki arhitekturno spominja na vesoljsko ladjo, nas bo pozdravila robotka Vita, spoznali bomo delo slovenskega vesoljskega vizionarja Hermana Potočnika Noordunga. Osupnile nas bodo številne razstave, ki nam bodo omogočile, da – na zelo zanimiv način – pokukamo ekstremno daleč v vesolje. S pomočjo virtualnih očal se bomo počutili kot piloti ali astronavti. Za vogalom nas pričakujeta umetniška inštalacija in – najnovejša pridobitev - »vesoljska soba pobega«. Že uvodoma naj poudarimo, da je Center Noordung v Vitanju odlična izletniška izbira za prav vse družine, za prav vse generacije.

Nadaljujte z branjem

Ljubljanske sobe pobega izzivajo

Kaj je soba pobega ali »escape room« igra? Igre »escape room« so interaktivna doživetja, kjer ekipe igralcev rešujejo uganke in izzive, da bi rešile nalogo (misijo) v določenem času, običajno v 60-ih minutah. Koncept, ki ima korenine na Japonskem, je v obliki, kot jih poznamo danes, vzcvetel v Budimpešti, Beogradu in Ljubljani (blagovna znamka Enigmarium) ter se bliskovito razširil po vsem svetu.

Nadaljujte z branjem

Toskana, srčna dežela Italije

Toskana je pravljična. In to v vseh (turističnih) ozirih. Obisk Toskane je edinstveno doživetje, ki v sebi združuje bogato kulturno dediščino, slikovite pokrajine, vrhunsko kulinariko in izjemno gostoljubnost lokalnega prebivalstva. Toskana se ponaša s številnimi zgodovinskimi mesti, v katerih so v preteklih stoletjih delovali številni slavni in pomembni možje zgodovine. Firence, Siena, San Gimignano, Lucca, Pisa, Arezzo očarajo! Ta mesta, kraji, skupaj z idiličnim, izredno fotogeničnim, koščkom sveta, imenovanim Val d'Orcia, naredijo Toskano za najlepšo, mogoče tudi najpomembnejšo, turistično pokrajino na celotni zemeljski obli. Brez zadržkov lahko rečemo, da je Toskana nebeški raj za turiste.

Nadaljujte z branjem