Vintgar - fascinantna naravna znamenitost
Vintgar, magični čudež narave
Soteska Vintgar je ena najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti v Sloveniji. Vintgar, poimenovan po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske, je čudovit naravni biser, ki se nahaja zelo blizu idiličnega Bleda. Sotesko Vintgar je v strme in visoke skale (do 250 m), na dolžini 1,6 kilometra, izdolbla kristalna čista, zelenkasta in divja reka Radovna, ob njej teče zelo lepo urejena, atraktivna turistična pot (številni leseni mostički, brvi). Soteska Vintgar je največji naravni spomenik v Sloveniji in prva zavarovana naravna privlačnost v Sloveniji, ki sprejme omejeno število obiskovalcev!?!
Vintgar (na različnih slovenskih spletnih straneh boste nemalokrat naleteli tudi na izraz “Blejski vintgar”) je s svojo neverjetno kombinacijo naravne lepote pravi sladki turistični bonbonček, ki ga – preprosto – morate videti. Obisk še posebej priporočamo v najbolj vročih poletnih dneh, ko je v Vintgarju izredno osvežilno, zelo prijetno. Toda pozor: Soteska Vintgar je načeloma odprta od aprila do novembra. Točni dan odprtja in zaprtja narekujejo vremenske razmere ter stanje v soteski Vintgar. Odpiralni časi so objavljeni na uradni spletni strani www.vintgar.si.
Kje najdemo sotesko Vintgar? V neposredni bližini Gorij, približno 4 kilometre severozahodno od slovenskega turističnega bisera – Bleda. Do še enega čudovitega slovenskega jezera, Bohinjskega jezera, je od Vintgarja okrog 30 kilometrov lokalnih cest. Ljubljanski izletniki, če bi hoteli na poletno osvežitev v Vintgar, bi morali prevaliti okrog 60 kilometrov, Mariborčani pa bi za pot potrebovali okrog dve uri vožnje z avtomobilom (185 kilometrov). Poglejmo si Vintgar, ta gorenjski turistični biser, nekoliko podrobneje.
Kako dostopati do Vintgarja?! Soteska Vintgar je dostopna z dveh strani: 1) z Jesenic po cesti do Blejske Dobrave z nadaljevanjem mimo pokopališča po makadamski poti do lesenega mosta in preko do elektrarne pod slapom Šum; 2) bolj popularno se je iz Bleda odpeljati do vasice Vintgar, kjer je večje urejeno parkirišče.
Vintgar je zaradi svojih naravnih lepot zaščiten kot naravni spomenik. Na uradni spletni strani www.vintgar.si lahko beremo: »Soteska Vintgar v Julijskih Alpah Slovenije je ena najlepših na svetu. Vse od zadnje ledene dobe, več kot 10.000 let, je narava imela divji Vintgar le zase. Danes so to odprta vrata v Triglavski narodni park. 1600 m dolg prehod skriva več kot 600 vrst rastlin. Od otvoritve leta 1893 skozi sotesko Vintgar vodi urejena, varovana pot«.
Soteska Vintgar so vrata v Triglavski narodni park, ki zaobjema 4 odstotke najbolj zavarovane in mogočne narave Slovenije. Dodajamo; Julijske Alpe so vse od l. 2003 prvo biosferno območje svetovne mreže UNESCO v Sloveniji, za katerega skrbi Triglavski narodni park. Reka Radovna, ki drvi skozi strme stene Vintgarja, izvira prav pod Triglavom. Tudi zaradi svoje ekološke in geološke pomembnosti je soteska Vintgar zelo zaščitena s strani lokalne skupnosti, pa tudi same države.
»Ime Vintgar naj bi po eni razlagi izviralo iz nemškega Weingarten – po vinogradih v bližnjem Podhomu, po drugi naj bi nastalo, ker prerez soteske spominja na vinski kozarec. Po Blejskem vintgarju so dobile ime tudi druge podobne soteske v Sloveniji, kot so Iški vintgar, Ribniški vintgar nad Srednjo vasjo v Bohinju in Bistriški vintgar pri Slovenski Bistrici«, nas podučijo blejski turistični delavci. Ne pozabimo tudi na Oplotniški vintgar, dokaj blizu sta kraja Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.
Wikipedija to pojasni takole: »To so naša prva turistično urejena korita, ki so dala ime tudi drugim soteskam (“vintgar”). Zaradi značilne oblike je v 20. stoletju nastalo občno ime s pomenom : “zelo ozka rečna dolina z brzicami in strmimi pobočji”, tudi “tesen” in se preneslo tudi na geografski imeni: Iški vintgar (blizu Ljubljane) in Bistriški vintgar (nedaleč od Maribora).
Pogled v preteklost nam razkrije, da sta skrito sotesko Vintgar šele leta 1891 odkrila Jakob Žumer, župan iz bližnjih Gorij, in Benedikt Lergetporer, kartograf in fotograf iz Bleda (njegovo delo je v tem začetnem obdobju izredno pomagalo pri promociji in razvoju soteske Vintgar). Med raziskovanjem okoliških območij sta naletela na to osupljivo naravno tvorbo, na sotesko Vintgar, ki je takoj pritegnila njuno pozornost. Predvsem Žumerjeva vizija in pobuda sta bila ključna za razvoj soteske Vintgar kot prekrasne (mini) turistične destinacije na tem severno-zahodnem koncu Slovenije.
Takoj po odkritju Vintgarja so se začeli načrti za urejanje turistične poti skozi sotesko. Potem, ko so hipoma zgradili lesene mostove, galerije in poti, ki so omogočale varen prehod skozi ozke predele soteske, so že leta 1893 Vintgar uradno odprli za javnost.
Kot zanimivost dodajmo nekaj stavkov iz uradnega spletnega mesta www.vintgar.si: Z željo, da bi omogočili prehod skozi sotesko Vintgar, so domačini pripravili načrt. Denar za izgradnjo so prispevala podjetja, hotelirji in številni domačini s prirejanjem plesov. Gradnja poti, mostov in galerij je bila zaradi prepadnih sten in divje reke izredno zahtevna. A kljub temu so jo že 28. avgusta leta 1893 slavnostno otvorili«.
Zaradi svoje edinstvene naravne lepote in pa tudi enostavne dostopnosti je soseska Vintgar zelo hitro pridobivala številne obiskovalce iz različnih krajev Evrope, še posebej pa je – seveda – postala popularna med Slovenci, na njo so bili zelo ponosno vsi domačini (neposredna bližina Bleda).
Kako je nastala soteska? Vintgar je rezultat naravnih procesov, ki so trajali tisoče let. Soteska je nastala predvsem zaradi erozivnih sil reke Radovne, ki je v svoji neutrudni trmi skozi čas izdolbla pot skozi apnenčasto in dolomitno kamnino. Tudi same tektonske aktivnosti v regiji so prispevale k nastanku soteske. Premiki zemeljskih plošč so povzročili razpoke in razslojevanje kamnine, kar je omogočilo ozki in peneči reki, da se je lažje izdolbla skozi kamnino.
Bolj poetični so na spletni strani www.vintgar.si si, kjer o nastanku soseske zapišejo: »Legendarno sotesko Vintgar so brusili in oblikovali ledeniki. Ko so se začeli taliti in umikati, je v dolini nastalo Blejsko jezero. Takrat je reka Radovna začela rezati novo pot na najnižji točki med hriboma Hom in Boršt. Po koncu zadnje ledene dobe je voda znova vztrajno nadaljevala z vrezovanjem Soteske Vintgar. Le na koncu prehoda se je zaradi odporne kamnine vse do danes ohranila stopnja v obliki slikovitega slapa Šum«.
Kaj lahko pričakujemo od soteske Vintgar? Več kot triurni pohodniški izlet – ali celo do celega dneva – vas čaka na vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka. Enosmerna pot skozi sotesko Vintgar in dve tematski poti ki vas pripeljeta nazaj na izhodišče, skupaj tvorita samostojno ali vodeno doživetje “vintgaringa”, podkrepljeno z zvočnimi točkami in edinstvenimi zgodbami.
Turistična pot skozi sotesko Vintgar je še vedno vznemirljiva več kot 130 let po njenem prvem odkritju. Pot od glavnega centra za obiskovalce VINTGAR (uradno imenovanega Vstopno središče VINTGAR) pa vse do slapa Vintgarski Šum poteka čez slikovite lesene mostove in »hodnike« (poti), ki so – resnično in dobesedno – pritrjeni na živo skalo. Sledite toku reke Radovne, ki je izdolbla sotesko Vintgar in dokončala delo, ki so ga že v ledeni dobi začeli ledeniki. Stene korita so visoke od 50 do 100 metrov, višina pobočja pa je 250 metrov. V soteski Vintgar so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode.
Za številne obiskovalce Vintgarja najlepši del poti predstavlja točka, kjer so strme skalne najbližje skupaj. Ta del se imenuje Žumrova galerija, po vizionarskem županu, ki je odkril sotesko in z izdatno pomočjo lokalne skupnosti zgradil atraktivno pot, ki vodi skozi sotesko Vintgar. Na koncu poti boste prišli do mogočnega 13-metrskega slapa Vintgarski Šum, najvišjega rečnega slapa v Sloveniji.
Povedali smo že, da je bil Vintgar za turistični obisk opremljen s številnimi galerijami in mostovi že leta 1893. Poti po soteski so nekajkrat propadle, zato so bile večkrat obnovljene. Ob koncu soteske Vintgar je zajezitev za hidroelektrarno Vintgar. Korita prečka železniška proga Jesenice-Most na Soči, v Blejski Dobravi pa je tudi Železniško postajališče Vintgar. Železniški most v soteski Vintgar je največji v celoti ohranjeni kamniti železniški ločni most v Sloveniji. Zgrajen je bil iz rezanega kamna v letih 1904 in 1905 po načrtih arhitekta Roberta Schonhoferja.
Dobro je vedeti (povzeto s spletne strani www.vintgar.si): »Vintgarjenje je 3+ urno doživetje, ki povezuje enosmerno pot skozi sotesko Vintgar z eno od dveh povratnih tematskih poti, ki nas pripeljeta nazaj do Vstopnega središča VINTGAR. Po izstopu iz soteske Vintgar pri slapu Šum lahko izberete zgodovinsko obarvano Pot kralja Triglava (ki skupaj s potjo skozi sotesko Vintgar tvori Alpsko Vintgarjenje) ali krajšo, bolj senčno in naravoslovno Pot reke dreves (ki skupaj s potjo skozi sotesko Vintgar tvori Gozdno Vintgarjenje). Na poti vam je na voljo zvočni vodnik«.
Za konec le še nekaj praktičnih napotkov za obisk Vintgarja. Potrebno je imeti dobro športno obutev, saj je pot na nekaterih predelih, odsekih Vintgarja lahko dokaj spolzka. Na obisk Vintgarja se lahko podamo individualno, s pomočjo zvočnega vodnika, ali pa se pridružimo vodeni skupini (vsak dan lahko načeloma izbiramo med dvema terminoma). Soteska Vintgar ni primerna za otroške ali invalidske vozičke.
Sotesko Vintgar je najbolje obiskati v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah, ne le zaradi najlepše svetlobe, ampak zato, da se izognemo turistični gneči in v miru doživimo eno najlepših sotesk na svetu. Z nakupom digitalne vstopnice si zagotovim svoj točen termin obiska. Če zamudimo termin vstopa ali do Vstopnega središča VINTGAR pridemo brez digitalne vstopnice, moramo počakati na prosto mesto. Če sotesko Vintgar obiščem s pasjim prijateljem, najbolje, da zagotovim digitalno vstopnico tudi zanj. Nakup vstopnic lahko opravite na spletnem mestu https://tickets.vintgar.si/. Če se vam porajajo še kakšna druga vprašanja, na portalu www.pag.si priporočamo, da kliknete na povezavo »pogosta vprašanja«.
V samem uvodu smo zapisali, da soteska Vintgar sprejme le omejeno število obiskovalcev. Slovenski spletni velikan MMC RTV SLO je o tem spomladi 2024 zapisal: »1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska Vintgar na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je pa tudi pilotno območje, kjer zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati je v soteski Vintgar tako lahko le 245 obiskovalcev. Nosilno kapaciteto naj bi v prihodnje izračunali tudi za preostale naravne vrednote državnega pomena, za kar bodo izkušnje, pridobljene v Vintgarju, seveda izjemno pomembne«.
Kaj reči za sam konec tega prispevka o soteski Vintgar? Potrebujete dodatno reklamo za obisk prečudovitega, osvežilnega Vintgarja, tega čudeža narave? Mislimo, da ne! 🙂
Ps. Fotografije: Turistično društvo Gorje, ki nam na svojih spletnih straneh poda tudi sedem načel odgovornega obiska soteske Vintgar.