Ribniški semenj

Na znamenitem sejmu v Ribnici (RIBNIŠKI SEMENJ) se bodo lahko obiskovalci srečali z domačimi mojstri rokodelci, ki bodo v živo prikazovali, kako izpod njihovih spretnih prstov nastajajo rokodelski izdelki. Na t.i. Rokodelskem festivalu se bodo predstavljali rokodelci iz cele Slovenije, z izdelki, ki nosijo priznani certifikat Art&Craft. Poleg spretnih tradicionalnih in modernejših rokodelcev se na sejmu najde še obilica najrazličnejših prodajalcev iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine.

»Da se bo za vsakega našlo nekaj, bo dan poln raznolikih dogodkov, ki jih skupaj z drugimi lokalnimi društvi in organizacijami združujemo v različnih sklopih,« so zapisali v Turističnem društvu Ribnica.

ŽIVI ROKODELSKI PRIKAZI

Ribniški semenj v osrednjem delu skrbi za prikaz dela rokodelcev, kar je videti kot pravi muzej na prostem oziroma živi muzej. Na ta način dokazujemo, da s to dolgoletno tradicijo tu še vedno živimo in se jo trudimo predajati naprej. Ribniški rokodelci svoje obrti prikazujejo na Škrabčevem trgu, ostale rokodelce pa je moč najti na dvorišču Rokodelskega centa.

NAŠA KULTURA

Na Ribniški semenj se pokaže naša raznovrstnost in družbena vključenost, saj se povežemo z društvi, interesnimi skupinami, kulturniki, posamezniki in z institucijami, ki ta dan omogočajo brezplačne oglede muzejskih razstav. S sejemsko povorko opozorimo na našo dediščino in skozi dan široko odpremo vrata svobodnemu in ustvarjalnemu duhu.

FINA KULINARIKA

Izbrana kulinarična ponudba sledi našim smernicam, da bi bila sejemska ponudba celovita. Tako tudi sami spodbujamo in iščemo ponudnike tradicionalnih lokalnih in slovenskih jedi, ki sejemski dan dopolnijo z izjemno pomembnim delom naših življenj – s hrano. Na semnju vas bo zagotovo na vsakem koraku spremljal vonj okusnih jedi.

LUŠTNA ZABAVA

Sejemski dan je prežet z glasbo, s prireditvami in koncerti. Tradicionalne suhorobarske igre so preplet znanja in veščin, ki jih tekmovalne skupine kažejo na grajskem odru – slednjega nato zavzamejo mnoga lokalna društva. Popoldne na grajskem odru zazveni osrednji koncert z atraktivnimi glasbenimi izvajalci. Koncert pa še ne pomeni konec semanjega dneva, saj se glasbeno dogajanje odvija od jutra do pozne noči.

POGLED V ZGODOVINO

Na spletnem mestu www.turizem.ribnica.si o sejmu izvemo še marsikaj, tako so zapisali: »V Ribnici se tradiciji suhorobarstva in lončarstva posveča eden izmed najbolj znanih sejmov v Sloveniji: Ribniški semenj suhe robe in lončarstva, ki ga imajo Ribničani za svoj praznik. Občina Ribnica, kjer danes prebiva približno 10 000 prebivalcev, je po svetu znana predvsem zaradi večstoletne tradicije izdelovanja suhorobarskih in lončarskih izdelkov.

Mojstrovine rokodelstva v Ribnici segajo v 15. stoletje, ko so številne slabe letine, nenehni pritiski Turkov, kmečki upori ipd. prisilili takratnega avstrijskega cesarja Friderika III. v odločbo za izdajo t. i. krošnjarskega patenta. Ta pomemben privilegij je omogočal prebivalcem ribniško-kočevskega območja pravico do prostega trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davkov. Tako so se leseni izdelki, ki so jih prebivalci ribniške pokrajine izdelovali doma, začeli prodajati po različnih koncih cesarstva. Še danes jih poznamo pod nazivom »suha roba«.

Do prvih sejmov je prihajalo že v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ti sejmi so bili posebno živahni ob žegnanjih. Ribničani so si postavili celo lastno sejmišče, t. i. »kavmav« (Kaufmauer). Skozi stoletja so se sejmi selili v Sodražico, pa nazaj v Ribnico, od leta 1975 pa imamo v Ribnici spet vsakoletni Semenj suhe robe in lončarstva«.

ZAKAJ OBISKATI RIBNIŠKI SEMENJ?

Odgovor smo poiskali v sami srčiki slovenskega turizma, na www.slovenia.info: »Sejemsko dogajanje je prvovrstno celodnevno druženje, kjer se prepletajo družabnost in poslovni ter trgovski odnosi, prednost pa ima kulturna dediščina Ribniškega semnja, saj je v ospredju predstavitev veščin rokodelskih mojstrov, domače ali umetnostne obrti. Njim so namenjene lokacije po središčni zgodovinski poti, ki poteka po osrednjem trgu v Grad Ribnica in na grajsko pristavo.

Sedemdeset mojstrov, 330 stojnic, 190 razstavljalcev. Na sejmu bodo prikazali vseh 13 panog suhorobarstva in lončarstva, izdelovalci se bodo razporedili po osrednjem trgu, novost pa bo prikaz ustvarjanja lesenih kipov z motorno žago. Mojstri domače obrti, ki so pridobili blagovno znamko Artcraft, se bodo predstavljali tudi na rokodelskem festivalu na zunanjem prostoru Rokodelskega centra Ribnica.

Ribniški semenj je prav zato etnološka posebnost v slovenski deželi, ki ji po številu razstavljavcev in velikosti odprtega sejemskega prostora gotovo ni nobena druga primerljiva. Semenj nikoli ni isti, saj sejemskega vrveža ne morete poustvariti, marveč se rojeva vedno znova in znova drugačen, vendar ohranja svoj šarm.

RIBNIŠKI SEJEM – TURISTIČNA ATRAKCIJA

Kaj reči za sam konec? Ribniški sejem ostaja pomemben simbol slovenske kulturne dediščine in tradicije, ki s svojo dolgoletno zgodovino ter bogatim kulturnim programom združuje preteklost in sedanjost. Je praznik obrti, kulture, kulinarike in druženja, ki ga z veseljem obiskujejo različne generacije obiskovalcev. Vsako leto prireditev opominja na pomen ohranjanja in spoštovanja tradicije, hkrati pa prinaša veselje in živahnost v življenja vseh, ki se je udeležijo.

Ribniški sejem je tudi odlična priložnost za turiste, da spoznajo bogato kulturno dediščino ribniškega konca in hkrati raziskujejo lepote dolenjske pokrajine. Mestece Ribnica in okolica ponujata številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kot so pohodništvo, kolesarjenje, ogled kulturnih znamenitosti, kot sta ribniški grad in cerkev sv. Štefana. Ampak več o tem drugič, v nekem drugem članku, ki bo posvečen prav Ribnici in njenim turističnim znamenitostim, poudarkom. 🙂

Ps. Na uredništvu www.pag.si se za pomoč pri pripravi članka in za fotografije zahvaljujemo Turističnemu društvu Ribnica.