Compare Listings

Madrid, turističnih TOP 10 z bonusi

Madrid, srce Španije

  • 26. oktobra, 2023
  • Svet

Madrid, živahna prestolnica Španije, je mesto, ki spretno prepleta bogato zgodovino z moderno energijo. Ujet v srcu Iberskega polotoka, se Madrid razvija v cvetočo svetovno metropolo, ki obiskovalce očara s svojo osupljivo arhitekturo, svetovno znanimi muzeji, živahno kulturo in pregovornim gostoljubjem. V Madridu se zdi, da se čas hkrati upočasnjuje in pospešuje, ob neizmernem španskem temperamentu pa ponuja edinstveno mešanico sproščenega uživanja in dinamičnega vzdušja. Madrid v vsakem mesecu leta turiste vabi, da doživimo toplo srce in iskreno dušo Španije.

Madrid, srce Španije

Madrid, glavno mesto Španije, se nahaja v osrednjem delu države. Mesto Madrid, skupaj z urbanimi pritiklinami, se razteza na velikanski površini, nekaj čez 600 kvadratnih kilometrov. Stoji na nadmorski višini med 600 in 700 metri, za Andorro la Vello (glavnim mestom Andore) je tako Madrid druga najvišje ležeča prestolnica v Evropi. Madrid leži na južnem delu Osrednje Mezete, 60 km južno od gorskega območja Guadarrama, v širšem porečju reke Tagus, in ga prečkata reki Jarama in Manzanares (najstarejše mestno jedro se nahaja na gričih ob levem bregu reke Manzanares).

Dodajamo nekaj kilometrskih razdalj od Madrida: Barcelona (620 km), Valencia (350 km), Sevilja (540 km), Bilbao (395 km), Zaragoza (320 km), Lizbona (625 km), Pariz (1.275 km), Amsterdam (1770), Monako (1.275 km), Rim ((1960 km) in Ljubljana (2065 km). Kar dolge razdalje za vožnjo z avtom, kajne? Na srečo pa je Madrid »letalsko« odlično povezan s številnimi evropskimi, svetovnimi mesti. Mimogrede, če se želite zapeljati na (enodnevni) izlet izven Madrida, se omenjajo predvsem naslednje lokacije: Toledo, Aranjuez in El Escorial.

Zakaj obiskati Madrid? Uvodoma le izredno na hitro: Madrid je dom več kot 60 muzejev, vključno s svetovno znanim muzejem Prado. Umetnost, arhitektura in zgodovina mesta so neprecenljivi za ljubitelje kulture, svetovne zgodovine. Madrid je mesto, ki nikoli ne zaspi. Življenje v Madridu se odvija na ulicah, Madridčani radi preživljajo čas na terasah kavarn, v parkih, na trgih in v drugih javnih prostorih, kjer se lahko srečajo s prijatelji in uživajo v debatnem druženju (govorijo hitro in glasno, tudi jezik odseva njihov temperamentni značaj). Strastni prebivalci, znani kot “Madrilenos”, so zelo prijazni in ekstremno ponosni na svoje mesto Madrid.

Španska kuhinja ima posebno mesto v srcu vsakega Madridčana. Radi uživajo v značilnih španskih tapasih (imenovani tudi »pinchosi«, to je majhen prigrizek ob pijači), pršutu (jamón ibérico), paelli (osnovna sestavina je riž) in se prepustijo sladkim užitkom s čokoladnimi churrosi (ocvrte sladke palčke). Hrana in druženje ob njej so pomembni del njihovega vsakdanjega življenja. Madridčani so namreč dobro znani po tem, da »zelo radi živijo v obstoječem trenutku, sedanjiku«.

Ne glede na hiter tempo življenja v Madridu znajo preprosto uživati v vsakdanjih radostih, bodisi ob kavi na sončni terasi (spijejo velike količine močne kave z veliko sladkorja), družinskih srečanjih ali ob večernem sprehodu po živahnih ulicah. Madrid je znan po svoji intenzivni nočni sceni, in prebivalci mesta znajo iskreno uživati v zabavi globoko v noč. Številne mestne madridske četrti, zlasti Malasana in Chueca, so polne barov, klubov in nočnih lokalov, kjer besede »dolgčas« ne poznajo.

Mnogi Evropejci menijo, da so Španci leni in obožujejo siesto. Poznavalci na www.spanscina.org vendarle menijo, da to sploh ne drži. »Po statističnih podatkih so Španci eden najbolj delovnih narodov v Evropski uniji. Tudi dopusta si privoščijo manj. Kar se tiče sieste, pa je v pravem pomenu besede bolj ali manj stvar preteklosti. Popoldanski počitek si namreč privošči le še okoli 20 odstotkov Špancev, večinoma upokojenci in podeželani. Meščani pa ta čas ponavadi izkoristijo za kosilo, po katerem se vrnejo na delo«.

Madrid je dom več kot treh milijonov ljudi, kar ga uvršča med največja evropska mesta (wikipedija navaja »3,3 milijona, celotna populacija metropolitanskega območja Madrida pa znaša okoli 6,5 milijona prebivalcev). Baje je več kot 15 odstotkov prebivalcev Madrida rojenih izven Španije, kar prispeva k bogastvu mestne kulture, ki krepi kozmopolitanski značaj mesta.

To se vsekakor odraža tudi v njihovi prijaznosti do tujcev, tudi do turistov, ki pa smo lahko dodatno preprosto navdušeni nad dejstvom, da Madrid, z več kot 300 sončnimi dnevi na leto in zelo prijetnimi temperaturami (neredko tudi nekoliko prevročimi, zato sta za potovanje v Madrid najboljša pomlad in jesen), ponuja odlične pogoje za turistično raziskovanje in pohajkovanje ter nasploh za uživanje na prostem skozi vse leto.

Na srečo domačinov je Madrid mesto, ki ponuja zares številne zelene površine in parke, kjer se lahko uživa v svežem zraku, sprostitvi in rekreaciji. Mestni parki so idealni za popoldansko osvežitev med fontanami in steklenimi paviljoni, lahko si celo privoščimo vožnjo s čolničkom po jezeru. Okrog osem odstotkov celotnega Madrida je zelenih površin.

To pomeni, da vsakemu Madridčanu »pripada rekordnih 16 kvadratnih metrov zelenice«. Madrid je evropsko mesto z največjim številom dreves in zelenih površin na prebivalca in ima drugo največje število drevoredov na svetu z 248.000 drevesi, presega ga le japonski Tokio. Povprečno naj bi imel Madridčan le 15 minut hoje do enega izmed številnih parkov v mestu.

Splošna živahnost mestnega življenja, od prometnih trgov do uličnih nastopov, je neizmerno privlačna za turiste, ki želijo doživeti utrip življenja v Madridu. »Madrid je španska prestolnica, ki očara s posebno privlačnostjo v njegovi divjosti, vznemirljivosti in neukročenosti. Mesto je namreč raznoliko in protislovno, včasih prijetno in romantično, potem spet lahkoživo in polno tveganj. Madrid je mesto, ki ga je treba živeti. Ko doživiš Madrid, nekatere stvari v življenju ne bodo nikoli več enake«, uvodoma trdi poetičen zapis na spletnem portalu www.pomurec.com.

In katere so največje turistične znamenitosti v Madridu? Poglejmo.

1. Kraljeva palača (Royal Palace oz. Palacio Real de Madrid)

Ker Španija še zmeraj velja za kraljevino, bomo začeli »kraljevsko«. Kraljeva palača v Madridu je največja kraljeva palača v celotni Zahodni Evropi, ob njej sta dva parka, Campo del Moro in Jardines de Sabatini. Celotna parcela je velika 13 hektarjev, sama Kraljeva palača pa ima 135.000 kvadratnih metrov v tlorisu in vsebuje 3.418 sob z 240 balkoni in 870 okni. Kraljeva palača je sicer uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti. Španska kraljeva družina ne prebiva v palači, ampak so za svoje domovanje izbrali bolj skromno Palacio de la Zarzuela na obrobju Madrida.

Nekaj zgodovinskih poudarkov: Palača je bila zgrajena na mestu trdnjave iz 9. stoletja, imenovane mayrit, kot postojanka Mohameda I. Córdobskega. Stari Alcázar (‘grad’), je bil zgrajen na isti lokaciji v 16. stoletju, toda decembra 1734 je zgorel v nekajdnevnem požaru, ta je izbruhnil v slikarskem ateljeju. Kralj Filip V. je odredil zgraditi novo palačo na istem mestu, gradnja je trajala med letoma 1738 do 1755, uvodnega arhitekta Filippa Juvarra so kasneje dopolnjevali številni drugi, saj je bila Kraljeva palača deležna številnih »gradbeniških in stilskih preoblikovanj«.

Staromoden italijanski slog prvotne trdnjave Alcazar, je skozi stoletja zamenjeval sodobnejši francoski, sedaj pa je palača preurejena v viktorijanskem stilu. V Madridu in v vsej Španiji ni razkošnejše stavbe od ogromne Kraljeve palače, ki se lahko pohvali s čudovito fasado. Marmor, freske mahagonij, tapiserije, slike slavnih umetnikov, pa neverjetne zbirke kipov, porcelana, orožja in nakita v Kraljevi palači samozavestno kažejo, kako mogočna svetovna velesila je bila Španija v preteklih stoletjih (z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu).

Patrimonio Nacional, ki bdi nad številnim nepremičnim državnim bogastvom, na svoji uradni spletni stran pokaže tudi številne prostore Kraljeve palače v Madridu, ki turiste, ki se kot mogočen hudournik stekajo sem, zlahka očarajo. Za več informacij klikni na https://www.patrimonionacional.es/en.

Bonus nasvet 1: Menjava kraljevske straže načeloma poteka vsako sredo in soboto ob enajstih. Parada konjev in kraljeve garde, enaka tisti iz časa Kralja Alfonsa XII. pa poteka vsako prvo sredo v mesecu, točno opoldne.
Bonus nasvet 2: Preskočite dolge vrste tako, da vstopnice za Kraljevo palačo rezervirate prek spleta, po ogledu pa se odpravite v bližnjo restavracijo »La Bola« na njihovo ikonično enolončnico – kraljevsko poslastico za vaše brbončice.

2. Muzej Prado (Museo del Prado) – vrhunske zbirke

Muzej Prado je glavni španski narodni muzej umetnosti, nahaja se v samem središču Madrida. Muzej Prado v Madridu je vrhunska zakladnica umetniških mojstrovin, ki hrani eno najboljših zbirk evropske umetnosti. Muzej Prado je bil ustanovljen leta 1819 in se ponaša z impresivno paleto umetniških del iz obdobja od 12. do začetka 19. stoletja. Zbirka v muzeju Prado vsebuje okoli 7600 slik, 1000 skulptur, 4800 grafik in 8200 risb, številne numizmatične bisere in pomembne zgodovinske dokumente.

V muzeju Prado so predstavljeni vrhunski umetniki, kot so Velázquez, Goya in El Greco, ki nam prikažejo razvoj španske umetnosti skozi stoletja. Sprehod skozi različne sobe muzeja je kot potovanje skozi čas. Poleg španske umetnosti muzej Prado ponuja tudi impresivno zbirko italijanske umetnosti, vključno z deli slavnih umetnikov, kot so Tizian, Rafael in Caravaggio. Seveda se spodobi, da omenimo tudi naslednja dva umetnika: Peter Paul Rubens in Hieronymus Bosch.

Neoklasična arhitektura muzeja Prado prispeva k veličastnosti doživetja, saj zagotavlja primerno ozadje za slavna dela, shranjena v njem. Obisk muzeja Prado je potovanje skozi bogato tapiserijo evropske umetnostne zgodovine, ki v nas hipoma prebudi globoko spoštovanje do kulturne dediščine, ki jo ponosno razkazuje. Še zanimivost: Muzej Prado je ime dobil po travniku na katerem so ga gradili (»prado« po špansko namreč pomeni travnik).

Bonus nasvet 1: Kulturni turizem je, vsaj meni osebno, najboljši del skoraj vsakega potovanja. Ko sem se sprehajala po muzeju Prado, sem se – ob vodiču – neredko znašla pred umetninami, ki se (neredko) šalijo na račun zgodovine. Sama bi za muzej Prado zlahka rekla naslednje: Muzej Prado – kjer umetnost postane stand-up komedija. Mogoče bi se tudi vi odločili za voden ogled ter odkrili (globoko) skrit humor umetnosti?!
Bonus nasvet 2+: Muzej Prado obiščite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da se izognete neverjetni gneči (vsako leto obišče vsaj dva milijona obiskovalcev!) in se lažje popolnoma potopite v svet umetnosti. Po napornem in dolgotrajnem ogledu umetnin se nagradite z gastronomskim obiskom Taberne Los Gallos.

3. Park Retiro (Parque del Buen Retiro)

Madridski park Retiro je ogromna zelena oaza v samem središču živahne španske prestolnice, zelo zlahka je dostopen tudi turistom. Park Retiro, ki ga krasijo tudi številni kipi in fontane (glej tudi Puerta de Alcalá) obsega kar 125 hektarjev bujne pokrajine (15 tisoč dreves), manjših vrtov in mirnih jezer. Park Retiro je bil ustanovljen že v 17. stoletju, takrat je bil zasebni park kraljeve palače. Danes je park Retiro odprt za javnost in je priljubljeno mesto za sprehode, kolesarjenje, piknike in tudi kulturne prireditve.

Ena od najbolj prepoznavnih znamenitosti parka je zgradba Palacio de Velázquez, ki je bila zgrajena leta 1883, v njej pa deluje galerija umetnostne obrti. Druga »stavbna« znamenitost v parku Retiro je Kristalna palača (Palacio de Cristal), impozantna steklena struktura, dragulj miru obdan z vodo. Lahko bi rekli tudi takole: v parku Retiro so številni drevoredi, gostoljubne kavarne in kulturnimi dogodki pa ustvarjajo nove zunanje prostore za popolno sprostitev.

Ne glede na to, ali boste park Retiro obiskali zaradi čudovitih fotografij, oddiha, zabave za vso družino ali pa boste le preprosto odkrivali mesto, je park Retiro nepogrešljiva lokacija med čisto vsakim obiskom Madrida. Ja, zares je lep park Retiro! To nam dokazuje tudi dejstvo, da je part Retiro uvrščen na prestižen Unescov seznam svetovne dediščine (skupaj s »Paseo del Prado«, enim izmed glavnih madridskih bulvarjev).

Bonus nasvet 1: Najemite čoln na vesla in plujte po jezeru kot izkušen pirat v iskanju skritih draguljev (mimogrede, kolega Peter Gavez se je v francoskem Versaillesu osmešil :-)). Po pustolovščini si izgubljeno energijo povrnite v “El Club Allard”, saj si osvajanje gusarskega zaklada vsekakor zasluži nagradno pogostitev.
Bonus nasvet 2: Park Retiro raje obiščite med tednom, da se izognete vikend gneči. Tako boste lažje uživali v lepoti slavnega parka.

4. Puerta del Sol

Puerta del Sol je eden izmed najbolj znamenitih in živahnih mestnih trgov v Madridu, je pomembno križišče, tukaj se vsakodnevno prepletajo zgodovina, kultura in sodobno urbano življenje. Puerta del Sol je kraj, kjer se čas ustavi ali pa se s svojo ikonično uro vsaj pretvarja, da stoji. Sicer pa Puerta del Sol ni le trg; to je je živahno srce Madrida, ki ga razganja od energije, poganja pa ga zgodovina.

Puerta del Sol je nastal kot ena od vrat v mestnem obzidju, ki je obdajal Madrid v 15. stoletju. Izven obzidja je srednjeveško predmestje začelo rasti okrog krščanskega obzidja v 12. stoletju. Ime vrat prihaja od vzhajajočega sonca, ki je krasil vstop v mesto, saj so vrata usmerjena proti vzhodu.

Na Puerta del Sol v Madridu je v tleh označena začetna točka, center radialne mreže španskih cest (Kilometer Zero – Kilómetro Cero – označuje točko, od katere se merijo vse glavne ceste v Španiji). Zgradba pošte (Casa de Correos) iz leta 1768 ima v stolpu tudi znamenito uro, katere zvonovi obeležijo začetek tradicionalnega praznovanja Las doce uvas de la suerte (dvanajst grozdih jagod) in začetek novega leta.

Trg Puerta del Sol krasijo še kultni neonski napis Tio Pepe, konjeniški kip Karla III. in kip medveda na trgu, ki obira jagode iz drevesa pacifiške madrone. Posebej živahno postane Puerta del Sol ob koncu decembra, ko se na trgu postavi glavna novoletna jelka in ljudje se zbirajo, da proslavijo prihod novega leta.

Bonus nasvet: Trg Puerta del Sol obiščite dokaj zgodaj zjutraj, ko ga še ne preplavijo trume turistov. Območje okoli Puerte del Sol je priljubljeno nakupovalno središče s številnimi trgovinami, restavracijami in kavarnami. Trg je tudi odlična izhodiščna točka za raziskovanje središča Madrida, saj je v neposredni bližini nekaterih drugih znamenitosti, kot so Plaza Mayor, Gran Vía in Paseo del Prado.

5. Trg Plaza Mayor

Plaza Mayor je velik, osrednji trg Madrida, na katerega vodi kar devet vhodov, je mojstrovina španske arhitekture in še eno središče zgodovinskega pomena. Trg Plaza Mayor, zgrajen v zgodnjih letih 17. stoletja, v času habsburške dinastije, je bil skozi čas priča številnim bikoborbam, živahnim tržnicam, svečanim kraljevskim kronanjem in celo grozljivim javnim usmrtitvam.

Osupljiva enotna arhitektura trga Plaza Mayor, okrašena s freskami in zapletenimi detajli, ustvarja občutek božanske simetrije in neverjetne veličine. Trg je obdan z enotnimi arkadami in zgradbami, ki odražajo značilnosti španskega baročnega in klasicističnega sloga. Okoli trga so postavljene številne kavarne in restavracije, ki omogočajo obiskovalcem, da uživajo v ambientu in arhitekturi trga ob kavi ali ob okusnih španskih jedeh (pazi, cene znajo biti tukaj precej zasoljene).

V središču samozavestno stoji konjeniški kip kralja Filipa III., ki daje trgu Plaza Mayor kraljevski pridih. Plaza Mayor je kraj kulturnih dogodkov in praznovanj z živahnimi festivali (preglej urnik madridskih turističnih prireditev ob tvojem obisku) in tržnicami, ki potekajo skozi vse leto. Plaza Mayor je znan tudi po svojem prazničnem vzdušju, zlasti med božičnim časom. To je čas, ko trg zažari v prazničnih lučkah in postane še posebej privlačen za obiskovalce.

Bonus nasvet 1: Poiščite stavbo Casa de la Panadería, saj je to osupljiva gradbena . umetnina iz leta 1590 (v nekaterih prostorih je bila davno nazaj pekarna), ki trgu doda pridih lepote. Casa de la Panadería je visoka štiri nadstropja, v pritličju so portiki, zgornje nadstropje je v obliki mansarde, stranice pa zaključujejo oglati stolpi. V pritličju zgradbe se nahaja uradna turistična trgovina mesta Madrid (tam boste našli številne spominke, ki jih izdelujejo lokalni obrtniki).
Bonus nasvet 2: Plaza Mayor resnično oživi, ko zaide sonce. Lepo osvetljen trg obiščite (tudi) zvečer in v prijetnih restavracijah uživajte v živahnem vzdušju, ki ga naredijo številni ulični izvajalci.

6. Nogometni stadion Santiago Bernabéu

Španci so neverjetno strastni ljubitelji nogometa, in Madrid pri tem ni izjema. Prebivalci Madrida so goreči navijači svojih dveh največjih lokalnih nogometnih klubov, Real Madrida in Atlético Madrida (v katerem je kultni status dosegel slovenski golman Jan Oblak). Seveda ima mnogo več navijačev, tudi po celem svetu, »beli balet«, kraljevski Real Madrid, ki suvereno sameva na samem nogometnem tronu, na seznamu zmagovalcev prestižne evropske Lige prvakov in državnih prvenstev.

Ker je Real Madrid, verjetno najbolj slavni nogometni klub na svetu, leta 2023 odprl prenovljen, ultra moderen stadion Santiago Bernabéu, ki sprejme čez 80.000 gledalcev, klubski predsednik Florentino Perez pa ga je oklical za »najboljši stadion na svetu«, si lahko nekako lažje predstavljamo madridsko navdušenje nad najbolj priljubljenim športom na svetu. Na ulicah Madrida vam bodo navijači v belih majicah o svojem klubu, ki ga ljubkovalno imenujejo Los Galacticos ali Los Blancos, zelo goreče izjavili: »Ni Madrida brez Real Madrida«.

Potopite se v nogometno vročico na stadionu Santiago Bernabéu, kjer se »pričnejo sanje«. Stadion Santiago Bernabéu v Madridu je nedvomno simbol nogometne veličine, dom legendarnega nogometnega kluba Real Madrid je bil priča neštetim športnim zmagam in zgodovinskim trenutkom. Stadion Santiago Bernabéu je bil in po zadnji prenovi tudi ostaja ena najsodobnejših in impresivnih nogometnih aren na svetu. Zaradi arhitekturnega čudesa Santiago Bernabéua, v kombinaciji s strastnim navijanjem navijaške množice, ki na tekmi ustvarja naelektreno vzdušje, je to destinacija, ki jo morate obiskati, tudi če niste nogometni navdušenec.

Bonus nasvet: Seveda si sam stadion Santiago Bernabéu lahko ogledate tudi takrat, ko na sporedu ni nogometnih tekem. Obiščite nogometni muzej, slovito trofejno sobo, ki zaradi številnih osvojenih pokalov poka po šivih. Strokovni vodiči vam bodo tudi ob pomoči interaktivnih eksponatov podali zelo poglobljen pogled v delo kluba, z vami bodo delili številne zanimive anekdote o številnih nekdanjih in sedanjih zvezdnikih Real Madrida, spoznali boste tehnična čudesa samega stadiona. Če ste navijač »belega baleta«, si boste v njihovi trgovini omislili lastno belo športno majico ali pa boste mogoče kupili kakšen drugi spominek na bogato športno zapuščino Real Madrida. Hala Madrid! ??

7. Muzej Thyssen-Bornemisza

Muzej Thyssen-Bornemisza je eden od najpomembnejših umetniških muzejev v Madridu oziroma v celotni Španiji. Slovi po izjemni zbirki slik, ki sega vse od do umetnosti 20. stoletja. Muzej se nahaja v zgradbi nekdanjega palače Villahermosa, na enem od glavnih mestnih bulvarjev, med muzejema Prado in Reina Sofia, kar ustvarja t. i. “avenue of the arts” oziroma “zlati trikotnik umetnosti« v Madridu.

Muzej Thyssen-Bornemisza se ponaša z impresivno paleto umetniških del, vključno z mojstrovinami slavnih evropskih slikarjev kot so Tizian, Van Gogh in Rembrandt. Ta muzej odlikuje njegov celovit pristop, ki zapolnjuje vrzeli v španski umetniški dediščini in zagotavlja harmonično dopolnitev bližnjih muzejev Prado in Reina Sofia.

Madridski strokovnjaki pravijo: »Ta čudovit muzej se nahaja na ulici Art Walk in hrani obsežno zbirko, ki prikazuje zgodovino evropskega slikarstva od srednjega veka do poznega 20. stoletja. Italijanski primitivizem, nemška renesansa, ameriška umetnost 19. stoletja, impresionizem, nemški ekspresionizem in ruski konstruktivizem so najbolj zastopane šole in gibanja v muzeju, katerega impresivna zbirka obsega več kot 1.000 umetniških del«.

Bonus nasvet 1: Obisk si omislite z vodenim ogledom, da ujamete dinamični ritem muzeja Thyssen-Bornemisza, nato pa se odpravite v bližnji “Café de Oriente” na njihovo španski omleto, ki bo razveselila vaše brbončice.
Bonus nasvet 2: Ne zamudite gostujočih razstav, pogostoma so dobesedno fantastične in vašemu obisku muzeja dodajo večplastno dimenzijo. Mimogrede, sprostite se na vrtnem dvorišču muzeja, to je skrit dragulj za kratek, miren oddih.

8. Templo de Debod: Egipt v Španiji

Templo de Debod ni samo starodavni egipčanski tempelj; to je najboljše mesto za selfije ob sončnem zahodu v Madridu. Ta osupljivi arheološki dragulj prinaša mističnost starega Egipta v osrčje Španije. Ta starodavni egipčanski tempelj, ki sega v 2. stoletje pr. n. št., ponuja edinstven kontrast sodobnemu obzorju Madrida.

Templo de Debod je sestavljen iz več kamnitih blokov, ki so bili premaknjeni v Madrid in spet ponovno sestavljeni. Izvor Templo de Debod je povezan s kraljem Adijem iz dinastije Ptolemajcev. Templo de Debod je bil posvečen bogu Amonu in boginji Izidi. Notranjost templja prikazuje reliefe in inskripcije, ki pripovedujejo zgodbo o njegovem izvoru in simboliki, povezani z egipčanskim verovanjem.

Leta 1960 je Unesco zaradi gradnje visokega jezu v Asuanu in posledične nevarnosti, ki jo je njegov jez predstavljal za številne spomenike in arheološka najdišča, mednarodno skupnost pozval k reševanju bogate zgodovinske dediščine. Templo de Debod je Egipt podaril Španiji leta 1968 kot gesto hvaležnosti za pomoč Španije pri ohranjanju nubijskih templjev Abu Simbel. Tempelj je bil obnovljen v enem od madridskih parkov, Parque del Oeste, v bližini madridske kraljeve palače, in odprt za javnost leta 1972.

Bonus nasvet 1: Pridite zgodaj (in najbolje, da med tednom), da premagate množice ljudi, ki neumorno snemajo instagram selfije, nato pa se odpravite v »La Vaca y La Huerta« na vegetarijansko poslastico po romantičnem sončnem zahodu.
Bonus nasvet 2: Organizirajte si piknik, bližnji park je odličen kraj za sprostitev in uživanje v španskih dobrotah, medtem ko uživate v razgledu in lepoti templja.

9. Bulvar Gran Vía

Gran Vía (“Velika pot”) je pomembna ulica, bulvar v središču Madrida, dolga je skorajda kilometer in pol, izžareva živahno energijo. Gran Via je tudi najbolj obiskana ulica v Madridu, v enem letu jo obišče okrog 10 milijonov ljudi. Ulica Gran Via je pred desetletji slovela kot “španski Broadway”, je eno najpomembnejših nakupovalnih območij v mestu, z velikim številom hotelov, gledališči in kinodvoran. Vendar je treba poudariti, da so po prelomu zadnjega tisočletja predvsem gledališča in kinematografe zamenjali zmeraj bolj številni potrošniško naravnani nakupovalni centri.

Bulvar Gran je simbol modernizacije Madrida, tam zlahka začutite utrip mesta. Arhitektura bulvarja Gran Via odseva mešanico stilov, od art decoja pa do dunajske secesije, kar ustvarja osupljivo mešanico vizualne izkušnje. Zadnja pomembnejša gradnja tega predela, ki ga krasijo raznoliki arhitekturni vplici, se je začela v začetku 20. stoletja, v obdobju imenovanem “belle époque”, potekala je več desetletij.

Ob sprehodu po aveniji Gran Via, ki jih krasijo široki pločniki, boste opazili nekatere najlepše in najpomembnejše stavbe v mestu Madrid. Nekatere znamenitosti vključujejo Metropolis Building s svojo prepoznavno kupolo, Edificio Telefónica, ki je bila nekoč najvišja stavba v Evropi, in gledališča, kot sta Teatro Coliseum in Teatro de la Zarzuela. Ena izmed najbolj znanih točk na Gran Vía je tudi ogromen neonski napis “Schweppes” na stolpu Capitol, ki je postal simbol avenije, eden izmed najbolj prepoznavnih »sladkorčkov« turističnega Madrida.

Gran Vía vsekakor ni samo nakupovalni raj; je madridska kulturna in sociološka arterija. Ne glede na to, ali lenobno pohajkujete po širokih pločnikih, se razvajate s kakšno predstavo ali uživate v nočnih mestnih lučeh ponoči, je Gran Vía dinamičen in bistven del urbane krajine Madrida, ki ga vsekakor morate doživeti.

Bonus nasvet 1: V »Mallorci« si privošči kavo in uživaj v njihovih tradicionalnih churrosih, da bo raziskovanje Madrida nekoliko slajše.
Bonus nasvet 2: Poiščete lokale, na višjih lokacijah, od tam boste imeli čudovit razgled na mestno panorami. To je zares fantastičen način, da se popolnoma sprostite ob pijači in uživate v vizuri uličnega Madrida.

10. Mercado de San Miguel

Mercado de San Miguel ni »navadna tržnica«, ponuja namreč tudi različne prireditve, degustacije hrane in kulinarične delavnice. To je kraj, kjer je hrana edina prava valuta. Pokusite številne gastronomske poslastice, npr. gambas al ajillo (kozice s česnom) ali pulpo a la gallega (galicijska hobotnica). Tržnica – Mercado de San Miguel – je raj za vse gurmane sveta, raziščite raznoliko gastronomsko ponudbo, grižljaje odlične hrane pa poplaknite s kakšnim dobrim kozarčkom rdečega vina.

Tržnica se nahaja blizu Plaza Mayor in Puerta del Sol ter je znana po svoji arhitekturi iz železa in stekla. Zgradba Mercado de San Miguel je bila zgrajena leta 1916 in je ena najstarejših tržnic v Madridu. Mercado de San Miguel je, po obsežnih prenovah v zadnjih desetletjih, še bolj prijazna tako turistom kot gurmanom. Eden izmed posebnih elementov tržnice, Mercado de San Miguel, je njena družabna in zelo sproščena atmosfera (je odličen kraj za druženje in uživanje v avtentičnem okusu odlične španske kuhinje).

Bonus nasvet 1: Za najbolj idilično izkušnjo tržnice priporočam zgodnji jutranji ogled, ko je na stojnicah največ pridelkov in izdelkov. Testirajte okusen iberski pršut, to je prava naložba v kulinarično sceno Madrida.
Bonus nasvet 2: Spregovorite s prodajalci. Zna se zgoditi, da vam bodo kaj hitro podali zanimive zgodbe o svojem delu, o svojih izbranih prodajnih artiklih. Vašemu turističnemu obisku to zlahka doda prav posebno, tudi nekoliko osebno, noto.

Nismo še končali, dodajamo še tri turistične točke, poudarke.

11. Železniška postaja Atocha (Estación Madrid – Puerta de Atocha)

Februarja 1851 je bila odprta druga španska železniška proga, ki je povezovala Madrid in Aranjuez, z njo pa je bila odprta tudi prva železniška postaja v prestolnici, Atocha, ki je bila takrat le postajališče z lesenim, dokaj ubornim, peronom. Po pričakovanjih so postajo pozneje razširili, najprej leta 1865 in pozneje leta 1892, ko so naredili tudi slavno streho nad osrednjo dvorano železniške postaje. Zasnoval jo je francoski inženir Henri de Saint-James, dolga je 152 metrov, široka 48 metrov in visoka 27 metrov ter je postala ena najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta.

Veličastna železniška postaja Atocha, uradno imenovana Madrid Puerta de Atocha, je največja in ena najpomembnejših železniških postaj v Madridu, celotni Španiji. Nahaja se v središču mesta, nedaleč od parka El Retiro, in predstavlja ključno vozlišče za železniški promet v Španiji. Atocha je znana tudi po svojem botaničnem vrtu in umetniškem delu »Giant Baby Head« (dan in noč). Dve tri metre visoki ogromni otroški glavi, ki sta hipoma postali eden izmed simbolov postaje Atocha, je v bronu leta 2012 izdelal kipar Antonio López.

12. Cerkve v Madridu

Španija velja za trdnjavo katoliške vere, Madrid pa – kakor se pač spodobi – lahko (turistom) razkaže številne pomembne in lepe cerkve. Ob tej priložnosti jih omenjamo le nekaj. Catedral de Santa María la Real de la Almudena je glavna katedrala v Madridu. Njena gradnja se je začela leta 1883, vendar je bila končana šele leta 1993, tudi zaradi tega katedrala združuje več arhitekturnih slogov.

Basilica de San Francisco el Grande je bila zgrajena v 18. stoletju, ponaša pa se ponaša s precej velikim kupolastim stropom in neogotsko fasado. V notranjosti najdete impresivne umetniške dosežke, vključno z deli Goye. San Jerónimo el Real se nahaja blizu Retiro parka, ta cerkev iz 16. stoletja izžareva šarm španske renesanse, znana je po svojih prefinjenih detajlih in prelepi notranjosti.

Že ime cerkve, Iglesia de San Antonio de los Alemanes, nakazuje njeno (in špansko) trdno navezavo z nemško skupnostjo. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju in je posvečena svetemu Antonu Padovanskemu, notranjost cerkve je izjemno bogato okrašena z baročnimi elementi, vključno s stropnimi freskami, impresivna je kapela svetega Ignacija. Omenimo le še cerkev Real Basilica de San Francisco el Grande, ki ima veličastno kupolo, sliko svete družine, ki jo je naslikal slavni Goya.

13. Razno: madridski turistični sladkorčki na kratko

Nekaj ikoničnih posebnosti Madrida smo že omenili, na kratko se sprehodimo še čez nekatere, z nasveti nam je prijazno, hvalevredno, v besednjaku šaljivega tona pomagala turistična skupnost Madrid.

13a. Kakšno živalstvo ima Madrid! Nemogoče je prešteti vse živali, ki so posejane po mestu v obliki skulptur, vodnjakov, pročelij … Vedno me je še posebej presenetilo število levov (kipov, da ne bo nesporazuma! :-)), ki divjajo na skoraj vsakem kotičku Madrida.

13b. Če si želite ogledati enega redkih spomenikov na svetu, posvečenih samemu hudiču, se morate odpraviti v park El Retiro in poiskati Vodnjak padlega angela. To delo je iz brona odlil Ricardo Bellver za svetovni sejem v Parizu (1878), navdih zanj pa so bili nekateri verzi iz Izgubljenega raja Johna Miltona. Delo prikazuje mučni trenutek, ko angela Luciferja zadene božanska strela, ki ga izžene iz raja. Od leta 1885 je osrednji element tega krožišča, ki je uradno visoko 666 metrov nad morjem. Zgolj naključje?

13c. Poševna nebotičnika v Madridu. Čeprav je njuno uradno ime Puerta Europa (Vrata v Evropo), Madrid projekt poznajo kot Torres Kio, saj je to ime podjetja, ki je naročilo njuno gradnjo. V višino nebotičnika merita 114 metrov in od leta 1995 kraljujeta nad trgom Plaza Castilla, nagnjena pa sta pod kotom 15 stopinj.

13d. Žičnico, Teleferico Madrid, priporočamo vsem turistom. Z gondolo se boste peljali na višini 40 metrov nad zemljo, od Paseo del Pintor Rosales do parka Casa de Campo in obratno. Razgledi iz gondole, so fantastični, Madrid leži pod nami.

13e. Za konec trinajste točke si pomagajmo s priporočilom spletne strani www.potujemo.info: »Na trgu Plaza de Cibeles stoji največja arhitekturna znamenitost Madrida, mestna hiša ali palača Cibeles. V osmem nadstropju palače je razgledna ploščad, kje lahko za nizko vstopnino uživamo v osupljivem 360-stopinjskem pogledu na Madrid.

Sredi trga leži legendarni vodnjak Cibeles, ki predstavlja boginjo plodnosti Cybelo na kočiji, ki jo vlečeta dva ogromna leva. Prečudovit vodnjak obdajajo, poleg palače Cibeles, še tri veličastne stavbe: palača Buenavista – sedež španske vojske, Banka Španije – s slikami Goye, Mengsa, Maelle in Lópeza ter palača Linares – v kateri strašita duhova prvega markiza de Linaresa in njegove umorjene hčere. Ko Real Madrid slavi svoje najpomembnejše zmage, se na trgu Plaza de Cibeles zbere na tisoče španskih nogometnih navdušencev«.

Kaj povedati za sam konec tega temeljnega članka o španskem glavnem mestu, Madridu? Na www.metropolitan.si je redna obiskovalka Madrida zapisala: “De Madrid al cielo y un agujerito para verlo, se glasi med Madridčani in turisti priljubljeno geslo, ki je odlična prispodoba tega, kako globoko v srce se ti lahko usidra španska prestolnica. Pomeni namreč, da ko enkrat obiščeš Madrid, te ne bo navdušilo nič več, le še nebesa.

Madrid je mesto, ki te navduši v vseh letnih časih. Madrid je zapeljiv, temperamenten in dišeč. Madrid je mesto, ki resnično nikoli ne spi. Vrvež na ulicah je prisoten tudi, ko pade noč, utrip mesta pa je venomer neločljivo povezan s kulinaričnim užitkom. Čar mesta se ne skriva v sami urbanistični ureditvi, temveč v barvitosti in emocijah, ki jih je sloviti Ernest Hemingway označil z besedami: V Madridu nihče ne gre v posteljo, dokler nima za seboj intenzivno preživete noči.«

Vsekakor lahko rečemo, da si Madrid zasluži našo posebno pozornost. Upam, da ga kmalu obiščemo za dalj časa in ga predstavimo še nekoliko podrobneje, z nekoliko drugačnega zornega kota (npr. na bikoborbo zagotovo ne bomo šli, bi pa zagotovo uživali ob pogledu na temperamentne plesalce plesa flamenco). 🙂

Ps. Madrid je obiskala Valentina Vučičić, z besedami ji je dodatno pomagal Peter Gavez, profesionalne fotografije nam je poslala Turistična skupnost Madrid.

Sorodni članki

Ferski otoki, skrivnostni raj sredi severnega Atlantika

Umetno inteligenco smo poprosili za nekaj naslovov, ki bi predstavili Ferske otoke. Dobili smo naslednje odgovore: »Med fjordi in klifi: Čarobno popotovanje po Ferskih otokih. Divja lepota Ferskih otokov: Destinacija za prave pustolovce. Otok miru in narave: Doživite edinstven utrip Ferskih otokov. Ferski otoki: Kjer se narava in tradicija prepletata v popolni harmoniji. Pod severnim nebom: Odkrivanje čudes Ferskih otokov. Med ovčjimi pašniki in dramatičnimi klifi. Ferski otoki – skriti biser Evrope, ki vas bo očaral. Tukaj, kjer vladata veter in valovi: Ferski otoki v vsej svoji veličini. Nepozabno potovanje na Ferske otoke: Med legendami in osupljivimi razgledi«. Toda mnogo bolje in iz »prve roke« nam je Ferske otoke v izčrpnem intervjuju predstavila Milica Bogdanović, turistična vodička na Ferskih otokih. Vzemite si čas in preberite zares zanimiv in izčrpen intervju!

Nadaljujte z branjem

Sunčica Dolušić – Mata Hari Indonezije

Sunčica Dolušić, tudi avtorica knjige "Mata Hari in duhovi Indonezije", nam predstavi (turistično) Indonezijo. Med drugim Sunčica Dolušić med intervjujem pove: »In ravno ta svet zunaj velemesta je bil zame najbolj privlačen. Ena izmed mojih čudovitih izkušenj je bil obisk ljudstva Baduy na Javi, ki živi tako, kot so nekoč živeli njihovi predniki. Verjamejo, da so odgovorni za ohranjanje harmonije na Zemlji«.

Nadaljujte z branjem

“Istanbul ali ljubiš ali sovražiš”

»Istanbul je mesto zgodb. Kamorkoli se obrneš, najdeš sled preteklosti, ki je prepletena s sodobnim življenjem. Istanbul je mesto, ki je bilo prestolnica treh velikih imperijev, preživelo je vojne, pretrese in potrese, osvajanja, a se je na koncu vedno znova preoblikovalo v nekaj novega. In prav to me pri njem najbolj navdušuje – njegova neskončnost«. Tako med drugim v navdušujočem in zelo izčrpnem intervju o svojem Istanbulu, mestu dveh celin, izredno poznavalsko govori Eva Šalamon Kaplan.

Nadaljujte z branjem